Kako doseči, da bo naš otrok zdrav

Georg Kneißl je nemški doktor medicine in splošni zdravnik, ki ima hkrati obsežno izobrazbo iz različnih pristopov naravnega zdravljenja. Izobrazil se je za klasičnega homeopata in več kot 20 let se intenzivno ukvarja s tradicionalno kitajsko medicino (TKM) ter akupunkturo. Študijsko je bival na visoki šoli za TKM v Chengduju v provinci Sečuan na Kitajskem. Zasebno ordinacijo v bližini Münchna vodi skupaj s svojo ženo, prav tako zdravnico. Zahodno medicino povezujeta s celostnimi pristopi in naravnim zdravljenjem. V minulih letih sta znanje poglobila s certifikati preventivne medicine in svetujeta, kako preprečevati bolezni. Sta tudi verificirana ortomolekularna zdravnika, usposobljena za zdravljenje z vitamini v visokih odmerkih, minerali in elementi v sledeh. Georg Kneißl je izšolan kelacijski terapevt (strokovnjak za izločanje težkih kovin in strupov iz telesa) ter specialist za zdravljenje raka z biološko medicino. Od leta 2000 vodi Inštitut za praktično tradicionalno kitajsko medicino, katerega cilj je povezati najboljše med zahodom in vzhodom. Je avtor knjig Da bo moj otrok ostal zdrav in Nasveti o cepljenju s celostnega vidika. V svoji ordinaciji zdravi številne otroke s poškodbami po cepljenju.

Kaj storiti, če je otrok poškodovan s cepivi? Kako ravnati, da necepljen otrok ostane zdrav? To so vprašanja, na katera odgovarja v predavanju, ki ga povzemamo. Strnili smo večji del vsebine, če si želite ogledati primere (fotografije) otrok in drugih bolnikov, ki se zdravijo v njegovi ordinaciji, in slišati še vrsto drugih podrobnosti, pa si predavanje oglejte na videu s slovenskimi podnapisi (61 minut).

Zakaj narod ne poka od zdravja

Georg Kneißl:

Drage gospe in gospodje, seveda občudujemo uspehe moderne, t. i. šolske medicine. Pomislite na izvrstne dosežke urgentne medicine, koliko človeških življenj ji uspe rešiti. Pomislite na grandiozno subtilno tehniko, s katero delajo današnji kirurgi in z majhnimi rezi opravijo senzacionalne operacije. Pomislite na izvrstne možnosti diagnosticiranja; z rentgenom, računalniško tomografijo, jedrsko magnetno resonanco,... Otroci so tako rekoč vsi zaščiteni s cepivi in naš narod bi moral ob tem pokati od zdravja. Toda resničnost je povsem drugačna. V ordinacijo, ki jo vodiva z ženo, prihajajo pacienti iz vse Nemčije in Evrope, težki primeri, tudi najtežji, mnogi od njih so otroci.

„Vsak dan srečujem otroke, ki imajo nenehno odprta usta, iz nosu jim visi smrkelj, v šoli ne sledijo, imajo motnje koncentracije in pozornosti, hiperaktivnost in eno okužbo za drugo,“ pravi zdravnik Georg Kneißl. (Foto: Shutterstock)

Eden najtežjih bolnikov je prelepa deklica iz okolice Münchna z diagnozo nevrodermitis; bila je že povsod, v vseh ustanovah šolske medicine, po mnogih dermatoloških in otroških klinikah, nazadnje je pristala pri meni. Najprej sem hotel zbežati … Zdravim dečka z nevrodermitisom. Ko je prišel, je bil star tri ali štiri leta, s to boleznijo pa se spopada od svojega drugega oz. tretjega meseca življenja. Bolezen je postajala čedalje hujša. Ko je prišel v ordinacijo, se ga ni dalo umiriti. Bil je tako navit, da so ga morali krotiti trije – mama, babica in oče. K meni je prišla tudi deklica z Dunaja, ki je imela vsak dan 50 napadov možganskih krčev. Noben terapevt ali šolski zdravnik jih ni mogel spraviti pod nadzor. Njena bolezen je nastopila po drugi dozi šestvalentnega cepiva. Prišlo je do hudega zaostanka v razvoju. Pri osmih ali devetih letih ne more pravilno sedeti, kaj šele hoditi, komunikacija ni mogoča. Naj omenim tudi deklico, ki je dva do tri mesece po prejemu cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam dobila vneta, zadebeljena in boleča kolena. Ob prvem obisku v naši ordinaciji ni mogla hoditi. Zdravnik ji je predpisal najmočnejša zdravila, med drugim tudi močne anti-revmatike, zaradi česar starši niso hoteli več sodelovati. Lahko si mislite, kaj se zgodi, če tako majhen otrok dobi tako močna zdravila – za stranske učinke ni mogoče odgovarjati. Štiriletna deklica je prišla k nam na zdravljenje, ker je dva do tri tedne po cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam dobila okužbo, nato pa še diabetes tipa 1. Ta fantek, ki ga zdravimo, je tipičen primer smrčača. Take otroke zdravniki videvamo vsak dan: vedno imajo odprta usta, vedno jim visi smrkelj iz nosu, v šoli ne morejo slediti, imajo motnje koncentracije in pozornosti, hiperaktivnost, hiperkinetični sindrom in eno okužbo za drugo. Ta pacient iz Italije je zelo izstopajoč otrok: hiperaktiven, teče kot nor okoli miz, se udari, tolče okoli sebe, v socialni komunikaciji je nevzdržen. Pred časom so posumili na posledice cepljenja. Njegov oče je dolgo iskal rešitve in našel naš naslov. Tragičen primer je 45 letni moški na razvojni stopnji dveletnika; v prvem in drugem letu življenja je pri njem nastopila ustavitev v razvoju in nihče tedaj ni vedel povedati razloga, starši pa domnevajo, da gre za poškodbo po cepljenju, saj je bil prej normalen. Že 20 let se borijo, da bi njihov primer poškodbe po cepljenju priznali in da bi sin imel varno življenje, ko staršev več ne bo. Imam tudi paciente, kot je 95-letni moški, ki je bil vedno zdrav, nato pa mu je zdravnik svetoval cepljenje proti gripi – od tedaj gre z njim navzdol.

Naš narod je čedalje bolj bolan. Doživljamo dramatični porast alergij, raka in avtoimunskih bolezni, ko telo uničuje samega sebe. To vidimo predvsem pri otrocih. Čedalje več je nemirnežev, otrok z motnjami pozornosti in hiperaktivnosti. Zdravijo jih z Ritalinom, kar povzroči zasvojenost, saj je to pravzaprav droga oz. poživilo. Špekulirajo, da bodo dosegli učinek pomiritve, nato pa ugotavljajo povezavo med Ritalinom in porastom kriminala. Našim pediatrom se zdi normalno, da ima otrok nekaj alergij, nevrodermitis, težave s kožo,...

Med mojimi pacienti je kar 80 odstotkov takih, pri katerih sprva sploh ne vemo, kje je težava. Imajo glavobole, občutljivi so na vreme, imajo težave s spanjem,… Šolska medicina je nemočna, saj zdravi le tisto, kar lahko izmeri. Na podlagi meritve nato postavi diagnozo. Kako izmerite motnje spanja, bolečine in občutljivost na vreme?

Bistvena je konstitucija, ne povzročitelj

„Zakaj je toliko otrok hiperaktivnih, ne morejo biti pri miru, nimajo koncentracije? Ne vemo, od kod to pride? Če bi kitajskemu zdravniku rekli, da ne veste, od kod to pride, bi se zelo začudil, kako slab zdravstveni sistem imate.“ (Foto: Shutterstock)

Da bi lahko preprečili vse te bolezni, se moramo ukvarjati z njihovim nastankom. Natanko moramo pogledati strukturo bolezni, kajti lahko je ostati zdrav, če veš, zakaj zboliš. Ko enkrat razumemo, je v bistvu preprosto. Pogledati je treba, kako deluje narava. Trdim, da bomo ostali zdravi in da bodo naši otroci zdravi, če nam uspe, da hram ostane čist. Sliši se trivialno, toda to je ključ.

Ko pride otrok na svet, se mora njegovo telo soočiti z bakterijami, virusi, okužbami, strupi, cepivi, stresom, jezo, razočaranji. Vse to vpliva nanj. Če otroku uspe ohraniti telo čisto – vsrkati dobro in se ubraniti pred slabim, ima možnost, da bo živel 90, 100 let. Če pogledamo anamnezo 90 do 100 let starih ljudi, izvemo, da so bili vse življenje zdravi. Dobili so takšno konstitucijo … Danes se morajo spopadati z istimi strupi kot vsi drugi, prejemajo enake obremenitve s sevanji, toda imajo konstitucijo, zaradi katere jim vse to očitno ne pride do živega. Vsi poznamo primere, ko na primer 85-letni dedek kadi eno ciagreto za drugo, toda uživa dobro zdravje. Konstitucija je odločilna.

Vsak od nas ima šibke točke, prav tako jih imajo družine in narodi. Gled tega je odličen temelj postavil Samuel Hahnemann, utemeljitelj homeopatije. Spoznal je, na primer, da so imeli pri vseh otrocih in odraslih, ki imajo nenehne težave s kašljem, bronhitisi in katarjem, predniki tuberkulozo. Določene bolezni prednikov povrzočijo nastanek šibkih točk. Podobne povezave je Hahnemann prepoznal tudi pri drugih boleznih; pri raku, kožnih, spolnih boleznih. Saj je povsem jasno – če so v večih generacijah nekega naroda ljudje visoki, so visoki tudi potomci. Če so predniki imeli težave z bronhiji, se v sistem priplazijo napake na bronhijih.

Poglejmo, kako napaka nastane. Sistematično raziskovanje nas pripelje do ugotovitve, da so vsi otroci, ki so denimo obremenjeni s tuberkulini, potomci generacij, ki so obolevale za tuberkulozo. V dveh milijonih let je evolucija človeka izoblikovala tako, da z virusi in bakterijami nima težav; če bi jih imel, bi že zdavnaj izumrl. Toda v sistemu ne sme priti do napake. Napake prihajajo od prednikov, ki so prek več generacij znova in znova prebolevali določene težke bolezni. Napaka pomeni, da telo na primer ne more vgraditi določenih mineralov. S tuberkulini obremenjeni otroci (ki venomer kašljajo, imajo katar in bronhitise) ne morejo pravilno vgrajevati kalcija, joda in drugih mineralov, zaradi česar virusi pridejo v telo in se namnožijo. Težava ni v „povzročitelju“, ampak v okolju, ki vdor dovoli. Poznam ljudi, ki samo pogledajo kozarec, pa že dobijo herpes. Sam še nikoli nisem imel herpesa. Zdaj bi se lahko z vami poljubljal, četudi imate pet mehurčkov, pa ne bi dobil herpesa. Zakaj? Ker te napake nimam. To dedno okvaro imajo v glavnem pacienti s svetlo kožo in določeno konstitucijo, po testiranju pa ugotovimo, da oseba ne more vgraditi dovolj železa in mineralov. Osebno ne bi nikdar prišel na idejo, da se cepim proti herpesu, za kar bo cepivo kmalu na voljo, sploh če v zakup vzamem nevarnost, da zaradi cepiva utrpim možganske poškodbe. Povem vam, herpesa ne dobim. Vi se kar smejte, toda pri vseh drugih boleznih je enako.

Ko me obišče bolan otrok, najprej pogledam, katere dedne faktorje najdem, ali je prisoten problem s tuberkulini, kožo, glivičnimi obolenji,… Čudovito je, in to malokdo ve, da lahko dedno napako pozdravimo z informacijo. Gre namreč za informacijsko napako – otrokovemu telesu manjka informacija, da bi lahko dobro vgrajevalo kalcij ali železo. To zdravljenje deluje! Zame je vredno deset Nobelovih nagrad. S homeopatijo lahko to delamo že 200 let, čeprav zanima le malokoga.

Vse v telesu mora sodelovati: meridiani kot računalniški kabli

Georg Kneißl opaža, da po vbrizganju aluminija in živega srebra izbruhne alergija: „Otrok je zdrav, po cepljenju pa se imunski sistem zmede, začno se pojavljati okužbe, izbruhne nevrodermitis, pojavi se astma,…“ (Foto: Shutterstock)

Prvi vidik je torej, da ni bistven povzročitelj, ampak konstitucija. Drugi vidik je, da morajo vsi deli našega sistema sodelovati, da bomo zdravi. V človeku delujejo naravni regulacijski procesi. Preprosto – začnem teči in srce začne hitreje biti. Zakaj? Tako dobim več kisika. In kako srce ve, da mora biti hitreje, če tečem? Zato, ker dobi informacijo iz možganov. Vsi procesi v telesu so krmiljeni. Informacije potujejo iz možganov na periferijo. Imamo senzorje, ki merijo temperaturo, ravnovesje kislosti in bazičnosti, presnovo, prav vse je treba izmeriti. Nato informacije potujejo spet nazaj v možgane, ti jih prepoznajo, primerjajo in regulirajo, da bo v telesu tako, kot mora biti.

Sistem regulacijskih procesov seveda ni nič novega, Kitajci ga že pet tisoč let opisujejo z meridiani. Meridian v bistvu ni nič drugega kot računalniški kabel, po katerem tečejo informacije z določenimi frekvencami. Če to, kar zdaj govorim, pride do vas, me slišite. Če bi mi nekdo skakal v besedo, me ne bi več slišali. V telesu se dogaja enako. Če imate prirojeno tuberkulinsko obremenitev levega mandlja, se vam bo tam v življenju nabralo vse mogoče. Računalniški kabel – meridian, ki poteka skozi mandlje, bo moten. Če bo motnja v delovanju trajala dovolj dolgo, bo nastala bolezen. Tako lahko razložite vse bolezni.

Seveda diagnosticiramo z metodami šolske medicine, ne razumite me napak, tudi to potrebujemo, toda pomembno je, da sistematično raziščemo delovanje regulacijskih procesov. Kaj najdem, če pregledam tisoč pacientov z alergijami? Kako telo ravna pri alergiji? Na minimalni dražljaj se odzove pretirano. Nad zrno cvetnega praha, ki zadene ob sluznico, možgani namesto enega vojaka pošljejo celo armado. Preveriti moram, kje je napaka v krmiljenju sistema, za katerega so odgovorni dva do trije meridiani. Uporabim lahko razne diagnostične metode: kineziologijo, bioresonanco, nekaj metod z elektromagnetno akupunkturo … Kaj mislite, kaj najprej najdem pri bolnikih z alergijo? Težke kovine! V skoraj vseh primerih najdem težavo z amalgamom. Rekel bi celo, da če ne bi bilo amalgama, ne bi bilo več alergij. Vsekakor bi jih bilo zelo malo. Amalgam, torej živo srebro, je ključen, ob njem pa še drugi podobni strupi in cepiva. Ko človeku vbrizgajo aluminij in živo srebro, takoj izbruhne alergija. Zato pogosto vidimo, da je bil otrok zdrav, po cepljenju pa se je njegov imunski sistem zmedel, pojavljati so se začele okužbe, izbruhnil je nevrodermitis, pojavila se je astma,… Problem je nastal, ker je imela mati tega otroka amalgam. Ena od raziskav dokazuje, da je alergijska obremenitev enaka številu amalgamskih zalivk pri materi. Alergijo vam bo uspelo pozdraviti, ko boste odstranili snov, ki moti sistem. Pogosto izgine, ko odstranite amalgam.

Nekoč smo zdravili veliko ljudi, pri katerih alergija ni hotela izginiti, dokler nismo ugotovili, da je glavni problem živo srebro iz amalgamskih zalivk. Kar naprej razpravljajo, da to pride od rib. Pozabite! Problem je v amalgamskih zalivkah mater. Prenaša se celo prek babice do mame in na otroka. Če vam uspe popolnoma odstraniti amalgam, signal spet lahko prodre, kot bi pritisnili na stikalo. Če načrtujete otroke, bodite previdni z amalgamom – prej se morate razstrupiti. Sam sem potreboval desetletje, zelo težko je.

Poglejmo, kaj se z vidika krmiljenja telesa dogaja pri raku. Katero krmiljenje ne deluje? Tisto, ki uravnava pravilno delitev celic, in krmiljenje imunskega sistema, ki bi moralo odstraniti izrojeno celico. Kaj najdemo na prvem mestu pri rakavih bolnikih, katera snov najbolj ruši krmiljenje celične delitve? Ni amalgam, od njega ne boste dobili raka. To je geopatija – zemeljsko sevanje. Ljudje rečejo: „Ojoj, v družini se je pojavil rak.“ Kot da bi padel z jasnega neba. Dejstva pa so znana. Rak nastane zaradi določene konstitucije (t. i. dedne linije raka) in stresnih dejavnikov, ki blokirajo navedene meridiane. Prvi vzrok je vedno geopatija (mreže, vodne žile), pa tudi kozmična sevanja, polja, ki jih ustvari tehnika, elektrosmog. Za zdravje otrok je pomembno, da spijo na dobrem mestu. Moji rakavi bolniki, bolniki z avtoimunskimi boleznimi, primeri nenadne smrti dojenčkov … povsod je bil problem spanje na slabem mestu. Če se povrh vsega še cepijo in dobijo okužbe, je sod poln in vsebina se razlije.

S sladkorjem in belo moko smo vse obrnili na glavo

V ordinaciji dr. Kneißla so alergije začeli uspešno zdraviti šele tedaj, ko so ugotovili, da je glavni problem živo srebro: „Kar naprej razpravljajo, da to pride od rib. Pozabite! V glavnem pride iz amalgamskih zalivk. Če načrtujete otroke, bodite previdni in prej razstrupite amalgam.“ (Foto: Shutterstock)

V naši družbi ljudje jedo premastno, preslano in bistveno preveč sladkorja. Zakaj so otroci hiperaktivni, ne morejo biti pri miru in nimajo koncentracije? Ne vemo, od kod to pride? Če bi kitajskemu zdravniku rekli, da ne veste, od kod to pride, bi se zelo začudil, kakšen zdravstveni sistem neki imate. Hiperaktivni otroci imajo poškodovano krmiljenje elementa les. Naš računalniški sistem v telesu vedno vzdržuje pravo napetost. Če hočete stopiti na plin, potrebujete pedal za plin, če se hočete umiriti, morate računalnik izklopiti. Vse te bolezni, motnje pozornosti, hiperaktivnost in podobno … Kitajci bi rekli, da imajo ti otroci preveč vetra – ne morejo spati, imajo glavobole, ne morejo se skoncentrirati. Pri njih vedno najdem vzrok v cepljenju in obremenjenosti z amalgamom ter z aluminijem in težkimi kovinami. Otroci težke kovine dobijo že prek plodovnice. Te snovi tako oslabijo njihovo sluznico, da nastanejo težave z glivicami (kandido). Več imajo kandide, več ji morajo dati jesti, kajti če kandida odmira, otrok postane nemiren. Tako lahko razložimo volčjo lakoto na sladkarije. Ti otroci so nori na sladkarije.

Današnja hrana je sestavljena narobe, predvsem iz sira, mesa, klobas, rib, jajc, čokolade, izdelkov iz bele moke, kave in industrijskega sladkorja. Vodi do popolnega zakisanja sistema. V ordinacijah vidimo posledice nepravilne prehrane: debelost, diabetes (ne pri otrocih, kjer se je pojavil nenadno, ta ni od hrane), srčnožilne bolezni, rak, karies. Normalna prehrana je povsem preprosta. Ob njej je človek preživel dva milijona let. Nabiral je oreščke, sadeže, rastline, občasno je jedel ribe in meso z lova. Z belo moko smo vse obrnil na glavo.

Še to moram poudariti, nujno se izognite mikrovalovni pečici. Kdor jo ima doma, ga lepo prosim, naj jo še danes vrže v smeti. Zaradi njenega sevanja v živilih ni več življenja. Veliko se gibajte. Povprečni Nemec danes prehodi 1.700 metrov na dan in le redko več kot tri kilometre. Genetsko smo programirani za 23 kilometrov na dan. Danes je najljubši hobi ljudi lenarjenje, tudi pri otrocih. Štetje kalorij proti debelosti ne deluje, recept je pravilna prehrana in gibanje. Omejite ogljikove hidrate. Do zdaj smo vedno mislili, da je problem v maščobah, v resnici pa so problem ogljikovi hidrati. Praljudje so jedli od ogljikovih hidratov predvsem sadje in korenine, ostalo se je pojavilo kasneje, s predelavo žit. Ob sadju, zelenjavi in koreninah se izloča malo inzulina, njegove sunke povzroči šele velika količina ogljikovih hidratov, torej če pojeste žitno ali čokoladno ploščico, pecivo,… Inzulin povzroči, da se odvečne kalorije naložijo v maščobo.

So potrebna prehranska dopolnila? Danes v časopisih beremo, da so vitamini nevarni, da lahko npr. zaradi visokih odmerkov vitamina C dobite ledvične kamne. Kot ortomolekurani zdravnik pri vseh svojih pacientih izmerim status vitalnih snovi, ob tem pa ugotavljam, da se komaj najde človek, ki nima pomanjkanja vitamina D. Prav tako imajo tako rekoč vsi ljudje pomanjkanje joda, vitamina C, cinka, selena. Zakaj? Če imate v ustih amalgam (ima ga 80 odstotkov prebivalstva), telo potrebuje zelo veliko teh elementov, da ublaži njegove posledice. Da bi omilili delovanje amalgama, morate dnevno zaužiti 2g vitamina C. Pri zdravljenju in izločanju amalgama v telo vbrizgavamo kar 20, 30, 40g vitamina C. Interesi farmacevtske industrje so tako veliki, da vam bodo prikrili moč vitaminov in elementov v sledeh. Študije kažejo, da bi se pojavnost raka v Nemčiji znižala za desetino, če bi ljudje 2-3-krat na dan vzeli selen. Tega očitno nihče noče vedeti.

Povsod okoli nas so prosti radikali: pesticidi, slaba hrana, sevanja, stres, v pisarnah je prižganih po 30 računalnikov,… Te proste radikale je treba ublažiti. Najmočnejši blažilci so beta karoten, vitamina C in E, selen in cink. Če jih dobite vsaj približno dovolj, boste omejili tveganje vseh bolezni, ki jih povzroča stres, tveganje raka pa zmanjšali za 80 odstotkov. V naši ordinaciji vsem otrokom dodajamo multivitaminski pripravek z dovolj kalcija, vitamina D, železa, joda, vitamina C, cinka in selena.

Z antibiotiki uničimo obrambo

»Normalna prehrana je povsem preprosta. Ob njej je človek preživel dva milijona let. Nabiral je oreščke, sadeže, rastline, občasno je jedel ribe in meso z lova. Z belo moko smo to obrnil na glavo.“ (Foto: Shutterstock)

Povejmo še nekaj o okužbah. Pomislite, kako šolska medicina zdravi okužbo. Pomislite, kaj počne vaše telo, ko se prehladite, kašljate, izločate katar, dobite vročino. Izločiti hoče povzročitelja. Kadar je povzročitelj močnejši, gredo zadeve na naslednjo stopnjo – otečejo mandlji, ki so prva filtrirna postaja. Če tudi mandlji ne zmorejo obrambe, gre povzročitelj v kri in odzovemo se z vročino. Nato običajno traja dva do tri dni, da ozdravimo. Zdaj pa pomislite, kako nas pravzaprav učijo. Najprej predpišejo kapljice za nos, da se sluznica nosu skrči in povzročitelj ostane lepo notri. Nato predpišejo zdravilo za pomiritev kašlja, da povzročitelja ni mogoče niti izkašljati. Nato predpišejo zdravilo za zniževanje vročine, da povrzočitelja ne moremo skuriti.

Najhuje pa je to, kar doživljam dan na dan – 90 do 95 odstotkov otrok takoj dobi antibiotik. Dovolj je majhna rdečina v ušesu, malo pordeli mandlji, pa že predpišejo antibiotik. Ob antibiotiku otroci ozdravijo, to je sanjsko zdravilo, sploh če morajo matere in očetje naslednji dan na delo. Toda kaj se zgodi? Vemo, da pri otrocih 99 odstotkov okužb povzročijo virusi. Celice črevesne sluznice požrejo antibiotike in se uničijo. Od črevesne sluznice pa je odvisna imunska obramba. Če črevesno sluznico razdraži vsiljivec, čašaste celice začno tvoriti sluz, pride do imunske reakcije in škodljivce telo odstrani, bolnik pa ozdravi. Če pa je tedaj, ko je sluznica zaradi antibiotika prizadeta, prisoten virus, lahko s polno močjo prodre v sistem.

Da bo otrok ostal zdrav, potrebuje dobro konstitucijo. To lahko zelo dobro dosežemo s homeopatijo, tradicionalno kitajsko medicino, Schüsslerjevimi solmi,... Imam 15 let izkušenj z najtežjimi primeri. Kot sem vam povedal, je zame najhujša blokada zdravja geopatija (mesto spanja), sledijo druga sevanja (elektrosmog in mobilna telefonija), virusi, amalgam, druge kovine in cepiva. Cepiva sicer niso na prvem mestu, toda povzročijo izlitje iz soda. Včasih so cepiva sama tako močna, da so takojšnja kaplja čez rob.

Cepiva povzročajo blokade in okvare

Menim, da je najnevarnejše cepivo proti poliomielitisu (otroški paralizi). Če vbrizgate živega povzročitelja – zdaj imamo sicer cepivo z mrtvimi virusi – utrete pot bolezni. Če je cepljen zdrav otrok, najbrž ne bo imel veliko težav; do njih sicer lahko vseeno pride zaradi aluminija in drugih dodatkov v cepivu. Če pa je cepljen oslabljen otrok, katerega predniki so imel težave s črevesjem ali kožnimi boleznimi, bodo cepilni virusi poliomielitisa ostali v telesu in pritegnili še druge viruse. Nastanejo lahko nevrološka obolenja, na primer multipla skleroza. Zanjo sta vzroka dva: amalgam in težke kovine, na drugi strani pa virus herpesa, ki pride v telo, ker ga povleče cepilni virus poliomielitisa. Cepivo vedno povzroči škodo v energijskem pretoku in v telesu nastanejo blokade. Nič čudnega, vsi ti konzervansi in snovi v cepivih … odpro se vrata za nove okužbe.

Sistematično sem raziskoval, kaj se zgodi, če otroke cepimo proti tetanusu. Pri cepljenih otrocih v 100 odstotkih primerov vedno najdemo poškodbe v krmiljenju srčno-žilnega sistema. Moj sin je vrhunski športnik, želi sodelovati na olimpijskih igrah, toda ima težavo. Če preveč trenira, potrebuje zelo veliko časa, da se njegov srčno-žilni sistem umiri. Skrbelo nas je, zakaj se mu to dogaja. Vzrok je cepivo proti tetanusu. Ko sem dobil otroka, sem bil še študent in tedaj sem cepil, saj smo se tako naučili. Zdaj pri sinu že 19 let skušam pozdraviti to cepilno poškodbo, a mi ne uspe. Če hočete, da vaš otrok dobi te težave, ga cepite proti tetanusu. Rajši ne govorimo o tem, ali cepivo proti tetanusu sploh deluje. V naravi po okužbi s tetanusom ne postanete imuni. Le kako naj to doseže cepivo?

Ko razmišljate o ošpicah, mumpus, rdečkah, klopnemu meningoencefalitisu, hepatitisu, se zavedajte, da resnični problem niso povzročitelji, ampak okolje – mikrob ni nič, okolje je vse. Po cepljenju vedno nastane blokada v energijskem pretoku in regulacijskih procesih, kar ima velik vpliv na nastanek bolezni. Napovem lahko, kaj se bo zgodilo, če boste nekega otroka cepili. Dovolj je, da vem, kateri meridian je pri njem blokiran. To ni kak hokus pokus, ampak jasna povezava energijskih pretokov v telesu. Nikoli ne dovolite cepljenja ob najmanjšem sumu na določeno šibko predispozicijo, zlasti pri miazmah (prirojenih obremenitvah, ki so posledica bolezni prednikov). Bolezni lahko preprečujemo in zdravje otrok lahko zaščitimo zgolj z jačanjem konstitucije in odpravljanjem blokad v energijskih pretokih. Veliko lahko naredimo z mestom spanja, prehrano, gibanjem na svežem zraku. Za zdrav razvoj so pomembni še dodatki v prehrani, izogibanje elektrosmogu in strupom v bivalnem prostoru, pitje čiste vode. Ko pride do bolezni, pa je nikar ne potlačite.

Otrok z ničemer več ne cepimo

Georg Kneißl: „Nikoli ne dovolite cepljenja otroka ob najmanjšem sumu na šibko predispozicijo, zlasti pri obremenitvah, ki so posledica bolezni prednikov. Zdravje otroka lahko zaščitimo le z jačanjem konstitucije in odpravljanjem blokad v energijskih pretokih.“ (Foto: Shutterstock)

„Ja, seveda, dr. Kneißl, lepo, kar govorite, ampak vseeno mislimo, da ste blebetač.“ Tako me vedno napadajo. Pokazal vam bom slike bolnikov iz naše ordinacije, o katerih sem govoril na začetku. Tukaj je pacientka z rakom na maternici in metastazami, ki je imela pričakovano življensko dobo tri mesece. Po petih letih je še vedno dobrega zdravja, vse metastaze so izginile, vse so preverili z MR, CT in drugo diagnostiko. Mislite, da me je kakšen kolega vprašal, kaj sem naredil? Naključni primer, kot jih imamo pri cepljenju. To so slučaji. Se je pač zgodilo. Pogosto se zgodi. Ta punčka, ki zaradi revmatiodnega artritisa po cepljenju ni mogla hoditi, spet hodi. Pacientka z diabetesom – zdravili smo jo pet let, bilo je zelo težko. Še vedno sta ostala v njenem telesu cepivo proti mumpsu in Epstein-Barr virus, s čimer se soočamo. Dobiva infuzije s 50g vitamina C, drugače se ne moremo približati. Mislim, da ju bomo izločili. Presnovo ima zdaj odlično. To je deklica, ki je imela dnevno 50 napadov možganskih krčev; povsem so izginili in kaže prve znake razvoja. V Avstriji so zelo presenečni, da gre pacientki tako dobro. Nima skoraj nobenih okužb več, lahko je prenehala jemati zdravilo, ki jo je zelo zaznamovalo. Tudi avtistični deček zelo lepo napreduje. Zdaj hodi v šolo, učiteljica je navdušena, saj mu gre vedno bolje. Na konstitucijski terapiji imamo okoli 500 otrok. Z ničemer več jih ne cepimo (razen če starši tako želijo). Pri vsakem otroku najprej ugotavljamo dedne šibkosti in jih sistematično odstranjujemo. Otroci so zelo zdravi, skoraj nimajo alergij (dva do trije imajo alergijo, ker so še zelo obremenjeni s težkimi kovinami). Čudovito je gledati te otroke!