Prehrana

Zakaj bi bila naša prva izbira medikalizacija otrokovega telesa, če nam to prinaša še več težav? Je mogoče, da naša družba premalo poudarja naravno moč prehrane? (Foto: Shutterstock)

Hrana zdravi. Taka trditev se zdi v današnji družbi mnogim ljudem morda smešna, preveč preprosta, da bi bila lahko resnična. Kar ni težko razumeti. Hrana, ki v post-industrijski razviti družbi velja za »normalno« in sprejemljivo, je to moč skoraj v celoti izgubila. Taka hrana lahko daje energijo in nekaj hranil, toda lahko je tudi eden najpomembnejših povzročiteljev akutnih ali kroničnih bolezni.

Natasha Campbell-McBride, ruska zdravnica, nevrologinja in nevrokirurginja, trdi, da je hrana najboljše zdravilo. V svoji ordinaciji v Londonu s prehranskimi ukrepi uspešno zdravi nevrološko bolne otroke. Njene diete izvirajo iz spoznanj znanstvenega raziskovanja, ki se imenuje prehranska imunologija in tudi iz starih (klasičnih) medicinskih spoznanj strokovnjakov, ki jih danes poznajo redki zdravniki in starši. Hrana ni zgolj ena od oblik krepitve imunskega sistema, ampak njegov najtrdnejši temelj, nujni pogoj in učinkovita metoda zdravljenja najtežjih bolezni modernega otroštva.

Naturopatski zdravnik Jonathan Prousky poudarja, da lahko ne samo fizično, pač pa tudi mentalno zdravje in počutje otroka preobrazimo s prehrano in življenjskim slogom (glej video, 6 minut). Kot pravi smo v moderni družbi izgubili občutek, kaj zdravje otroka sploh je, naša prva izbira je medikalizacija otrokovega telesa, vendar nam taki ukrepi prinašajo še več zdravstvenih težav , otroka pa naučijo, da njegovo telo že od vsega začetka deluje slabo in da nima mehanizmov, prek katerih bi bilo sposobno na drugačne načine pozdraviti samega sebe. To je seveda daleč od resničnosti.

Naravna hrana je najboljše zdravilo in lahko zdravi tudi hude nevrološke bolezni, trdi ruska nevrologinja Natasha Campbell-McBride, ki živi in zdravi otroke v Londonu. (Foto: Shutterstock)

Zdravnica Terry Wahls je v odraslosti hudo zbolela za multiplo sklerozo. Po letih neuspešnega zdravljenja z najnaprednejšimi biološkimi zdravili je končno našla rešitev za popolno ozdravljenje – s prehrano, katere delovanje je potrjeno z znanstvenimi študijami – in obnovila svoje možgane. Zdaj predava o skrbi za mitohondrije, naše celične tovarne (glej video , 17 minut).

S podobnim prehranskim pristopom se je srečal oče petletne deklice Ramiel Nagel, ki je imela kljub zdravemu načinu življenja, rednemu umivanju in prehrani brez sladkarij resne težave s kariesom. Dolgo potovanje po medicinski, prehranski in antropološki literaturi je bilo potrebno, da sta starša ugotovila vzroke in uvedla nov način prehrane. Deklici se je gnitje zob ustavilo, zobje so se postopno pozdravili in remineralizirali. Svoja spoznanja o naravnem zdravju in zdravljenju zob, dobro razvit skelet in superioren imunski sistem, je opisal v knjigi Cure Tooth Decay. Večina njegovega študija temelji na obsežnem klasičnem delu iz leta 1939 Nutrition and Physical Degeneration (recenzija tukaj, brezplačna knjiga tukaj, obsežen seznam sorodne literature o prehrani in zdravju tukaj ).

Omenjena knjiga je – v izbrani družbi dragocene dediščine klasične literature o prehrani za zdravje in dolgo življenje – na seznamu avstralske spletne knjižnice Soil and Health Library. V njej so knjige, ki opisujejo življenje in prehrano himalajskega ljudstva Hunza sredi nedostopnega gorovja Karakorum, obsežna je presnojedska literatura in naravna higiena, vključno z znamenitim delom The Hopewood story Baileya in Madgeve, ki sta po načelih naravne higiene skrbela za avstralske sirote in jih ljubeče vzgajala v odličnem zdravju.

Če se poučimo, lahko s pomočjo prehrane ustavimo in remineraliziramo gnitje zob, okrepimo okostje in vzpostavimo dobro delujoč imunski sistem. (Foto: Shutterstock)
Tam so tudi DeVriejev opus (Primitive Man and his Food, Dangers in Modern Foods in druge), Howellova dela, ki izpostavljajo moč encimov, knjiga avstralskega zdravnika Archieja Kalokerinosa Every secon Child, ki je zgodovinsko pričevanje in velika učna ura medicine o slabi prehrani, cepljenju in usodnosti pomanjkanja vitamina C, kar je vodilo v zdravstveno katastrofo moderniziranih Aboridžinov v 60. letih prejšnjega stoletja. Izstopajo tudi poučne prehranske avanture antropologa, polarnega raziskovalca Vilhjalmurja Stefanssona o življenju na Arktiki v začetku 20. stoletja ter prehranskem eksperimentu v bolnišnici Bellvue v New Yorku, kjer je leto dni jedel le meso, pripravljeno na način, ko so ga uživali Eskimi. Izpostavimo tudi predavanje Walterja Yellowleesa z naslovom The State of (ill) Health, britanskega splošnega zdravnika, ki je že pred stoletjem poročal o vzroku za splošno slabo zdravstveno stanje Britancev in drugih narodov – uživanju industrijske hrane.

Industrijska prehrana (procesirana hrana vseh vrst in predvsem prečiščeni ogljikovi hidrati) je vir debelosti, diabetesa, srčno-žilnih in mnogih drugih kroničnih bolezni otrok in odraslih. Kljub izobilju je moderni človek vidno podhranjen, saj mu primanjkuje pomembnih hranilnih snovi, zaradi česar težko zboleva. Dokumentarni film britanske televizije BBC The Man Who Made Us Fat – Možje, ki so nas naredili debele izpostavi zmoto prehranskih priporočil, skovanih v navezi vlad in prehranske industrije.