Dieta GAPS

Prehranski protokol za zdravljenje črevesja in nevroloških obolenj



Ob objavi intervjuja z nevrologinjo in prehransko strokovnjakinjo dr. Natasho Campbell-McBride Kako ozdraviti možgane s prehranskim protokolom GAPS ste se nam mnogi oglasili z vprašanji, kako priti do informacij o podrobnostih te diete. Ugotavljamo, da so v Sloveniji številni otroci, ki bi potrebovali kar največ pomoči, kako s pomočjo hrane izločevati toksine, zdraviti poškodbe črevesja in odpravljati nenormalno črevesno floro, kar jim povzroča motnje v delovanju centralno-živčnega sistema in kronične bolezni. Družinam, ki se podajajo na pot zdravljenja s hrano, priporočamo, naj si najprej preberejo intervju z zdravnico na gornji povezavi. Tako boste razumeli okoliščine nastanka teh obolenj. Pred vami je protokol izvajanja diete GAPS v praksi. Dr. Natasha ga je objavila na spletni strani www.gaps.me kot povzetek in dopolnilo k svoji knjigi Gut and Psychology Syndrome. (Knjiga je dostopna le v angleškem jeziku.)

Dr. Natasha Campbell-McBride piše:

Prehranski protokol oz. dieta GAPS podpira zdravljenje motenj učenja, psihiatričnih in psihičnih obolenj in motenj, kot so avtizem, hiperaktivnost in motnje pozornosti, disleksija, dispraksija (motnje govora), depresija, shizofrenija, bipolarna motnja, obsesivno-kompulzivna motnja, motnje hranjenja, epilepsija in druge.

Ta zapis ni nastal kot nadomestilo za knjigo Gut and Psychology Syndrome (Sindrom obolelega črevesja in psihe), ampak naj vam služi kot vir dodatnih informacij. Če je le mogoče, si najprej preberite knjigo. Tako boste laže razumeli, kako in zakaj ta posebna dieta deluje, zakaj so druge diete neprimerne za bolnike s črevesnimi težavami in kako ta način prehrane pravilno uporabiti.

Prehranski protokol GAPS temelji na dieti SCD (Specific Carbohydrate Diet). Utemeljil jo je ugledni ameriški pediater dr. Sidney Valentine Haas v prvi polovici 20. stoletja. Dr. Haas je s kolegi dolga leta raziskoval in ugotavljal učinke prehrane na bolnike s celiakijo in drugimi prebavnimi motnjami. Leta 1951 so izsledke objavili v medicinskem učbeniku The Management of Celiac Disease, ki sta ga napisala Sidney V. Haas in Merrill P. Haas. V knjigi opisano dieto so zdravniki z vsega sveta sprejeli kot učinkovito zdravilo pri celiakiji, dr. Sidney V. Haas pa je bil počaščen z nagrado za pionirsko delo na tem področju pediatrije. Ko so kasneje celiakijo na novo definirali zgolj kot intoleranco na gluten oz. glutensko enteropatijo, je dieta SCD kot zastarela informacija utonila v pozabo, dokler se ni z njo ponovno spoprijela Elaine Gottschall. Po uspehu, ki ga je dosegla pri svoji hčerki, je več let pomagala ljudem, ki so bolehali za Crohnovo boleznijo, ulceroznim kolitisom, celiakijo, divertikulitisom in različnimi vrstami kroničnih drisk. Najbolj dramatične in najhitrejše ozdravitve je doživela pri majhnih otrocih, ki so imeli poleg prebavnih težav tudi hude vedenjske motnje, kot so avtizem, hiperaktivnost in nočne more. Več let je raziskovala biokemijske in biološke temelje prehrane in izdala knjigo z naslovom Breaking the Vicious Cycle. Intestinal Health Through Diet (Prekinitev začaranega kroga. Do zdravja črevesja s pomočjo diete.)

Na svoji kliniki sem vrsto let uporabljala dieto SCD. Glede na dragocene klinične izkušnje, ki sem jih pridobila, sem jo še nekoliko izboljšala in prilagodila svojim bolnikom s sindromom obolelega črevesja in psihe. Z leti so moji pacienti svoj prehranski načrt poimenovali dieta GAPS.

Izvajanje diete GAPS

Začetna dieta
- Prva stopnja
- Druga stopnja
- Tretja stopnja
- Četrta stopnja
- Peta stopnja
- Šesta stopnja
Polna dieta GAPS
- Živila, ki se jih je treba izogibati
- Priporočena živila
- Tipični jedilnik
Zaključek diete GAPS
Recepti

Nekateri od vas boste to dieto uporabili zase. Nekateri ste starši, ki jo boste uporabili za zdravljenje otroka. Tretji želite z njo pomagati partnerju ali prijatelju. Da bi zajela vse hkrati, bom v besedilu uporabljala izraz bolnik.

Začetna dieta

Večini bolnikov priporočam, da najprej sledijo začetni dieti in šele nato preidejo na polno dieto GAPS. Odvisno od resnosti bolnikovega zdravstvenega stanja se začetna dieta lahko počasneje ali hitreje premika proti polni dieti. Na primer: v enem ali dveh dneh lahko končate prvo stopnjo, a morda boste porabili več časa na drugi stopnji.

Pozorno sledenje začetni stopnji je bistvenega pomena za ljudi s hudimi prebavnimi težavami, kot so driska, bolečine v trebuhu, napenjanje, zaprtje ipd.. Dieta hitro zmanjša omenjene simptome in sproži proces zdravljenja prebavil. Primerna je seveda tudi za zdrave ljudi. Če imate vi ali vaš otrok drisko ali črevesno okužbo, bodo v nekaj dneh izvajanja začetne diete vsi simptomi zelo verjetno hitro in trajno izginili, običajno brez potrebe po zdravilih.

Ob trdovratnem zaprtju lahko začetni protokol že zgodaj, od druge stopnje dalje, obogatite s sveže iztisnjenimi sokovi. Takoj zjutraj najprej popijte sveže iztisnjen korenčkov sok in hkrati zaužijte olje jeter polenovke. Sok spodbuja nastajanje žolča, slaba tvorba žolča pa je v mnogih primerih vzrok za trdovratno zaprtje. Če žolča ni dovolj, maščob v prehrani ne moremo dobro prebaviti. Neprebavljene maščobe reagirajo s solmi in v črevesju se tvori milo, ki povzroča zaprtje. Koristi lahko tudi izločitev mlečnih izdelkov.

Začetni prehranski protokol naj izvajajo ljudje z alergijami ali intolerancami na hrano, s čimer bodo pozdravili in zakrpali črevesno sluznico. Alergije in intolerance na hrano povzroča t. i. prepustno črevo (angl. leaky gut), saj je črevesna sluznica zaradi nenormalne mikroflore poškodovana. Hrana se prebavlja nepravilno, slabo prebavljena prehaja skozi poškodovane črevesne stene v krvni obtok in tam imunski sistem izzove k reakciji. Mnogi ljudje skušajo prepoznati, na katero hrano se bo telo odzvalo, toda pri poškodovanih črevesnih stenah se lahko slabo prebavlja večina hrane, kar vodi v takojšnje alergijske reakcije ali reakcije z zamudo (od enega do nekaj dni ali celo nekaj tednov). Ker se reakcije medsebojno prekrivajo, nikoli ne moremo biti prepričani, na kaj je telo kak dan reagiralo. Splošno znano dejstvo je, da so alergološki testi na hrano nezanesljivi. Če bi imeli dovolj finančnih sredstev in bi se dva tedna skupaj testirali dvakrat na dan, bi ugotovili, da imate alergijo čisto na vse, kar jeste. Dokler je črevesna stena poškodovana, lahko do onemoglosti žongliramo s hrano in z jedilnika odstranjujemo razna živila, ne da bi dosegli oprijemljiv uspeh. Na podlagi svojih kliničnih izkušenj menim, da se je zato najbolje osredotočiti na celjenje črevesnih sten prek začetne stopnje diete GAPS. Ko se bodo vse črevesne stene zacelile, se bo hrana spet pravilno prebavila, preden se bo vsrkala, alergije in intolerance pa bodo izginjale.

Temelj diete GAPS so domače mesne in druge juhe ter enolončnice z obilo naravnih maščob. (Foto: Depositphotos)

Ljudje, ki nimajo hudih prebavnih motenj in intoleranc, gredo lahko skozi začetno fazo diete zelo hitro. Toda pazite na skušnjavo, da je ne bi preskočili in pričeli kar s polno dieto, saj je začetna faza najboljša priložnost, da vaše telo optimizira proces zdravljenja v črevesju in povsod drugod. Poznam primere ljudi, ki so začetno stopnjo preskočili, kar jih je pripeljalo do dolgoročnih kroničnih težav, ki jih je nato težko pozdraviti.

Ob odločanju za drugo stopnjo, upoštevajte, da mora biti približno 85% jedilnika sestavljenega iz mesa, rib, jajc, fermentiranih mlečnih izdelkov in zelenjave (del dobro kuhane, del fermentirane in del surove). Pekarskim izdelkom in sadju se je treba izogibati več tednov, kasneje pa jih morate omejiti na majhne prigrizke, ki ne smejo biti nadomestek za glavne obroke. Domača mesna juha, druge juhe, enolončnice in naravne maščobe niso zgolj možnost izbire, ampak predstavljajo bolnikovo glavno hrano.

Dan začnite s kozarcem mineralne vode brez mehurčkov ali s filtrirano vodo. Zaužijte tudi svoje probiotike. Voda naj bo topla oziroma sobne temperature, ne hladna, saj hladna poslabša zdravstveno stanje. Dovoljena je samo hrana s seznama: bolnik ne smete zaužiti nič drugega. V prvi fazi bodo hitro izginili dramatični simptomi bolečin v trebuhu, driska in zaprtje. Če se driska, bolečine in druge prebavne težave povrnejo, ko ste dodali novo živilo, vedite, da je za to živilo še prezgodaj. Počakajte en teden, nato poskusite znova.

Kadar sumite alergijo na določeno živilo (ki je lahko tudi nevarna), pred uvajanjem takega živila naredite preizkus občutljivosti. Vzemite kapljico spornega živila (če gre za trdno snov, jo stisnite in pomešajte z nekaj vode) in jo razmažite po notranji strani zapestja. To je najbolje storiti pred spanjem. Namažite na suho kožo in zaspite. Naslednje jutro preverite: Če je na koži rdeča reakcija, se morate živilu izogibati še nekaj tednov, preden ga boste znova poskusili. Če reakcije ni, lahko novo živilo uvajate korak za korakom, vedno najprej le majhno količino.

Prva stopnja

Domača mesna in ribja jušna osnova. Mesne in ribje juhe prinašajo gradnike za hitro rastoče celice črevesne sluznice, imajo pa tudi pomirjevalni učinek na vse vnete predele črevesja. Že stoletja so znane v ljudskih receptih za zdravljenje prebavil. Ne uporabljajte komercialnega jušnega granulata ali kock, to so močno predelani izdelki, polni škodljivih sestavin. Za začetek diete je zelo primerna piščančja juha, ki je posebej dobra za želodec. Pri pripravi kakovostne mesne jušne osnove potrebujete kosti, kose mesa s kostmi, celega piščanca, piščančjo drobovino, gos ali raco, celo golobico, fazana ali drugo, cenejše meso. Pomembno je, da uporabite tudi kosti, saj vsebujejo več zdravilnih snovi kot pusto meso. Prosite mesarja za mozgove kosti, mozeg po kuhanju iz niih izdolbite. Kosti in meso dajte v velik lonec, napolnite ga z vodo, po okusu dodajte naravno neobdelano sol in žličko črnega popra, ki ste ga prej grobo zdrobili. Juho zavrite in dve uri in pol do tri pokrito kuhajte na šibkem ognju. Enako velja za ribjo juho. Uporabite lahko cele ribe, plavuti, kosti, glave. Po končanem kuhanju iz juhe odstranite mesne dele, tekočino pa precedite skozi sito, da odstranite še poper. Iz velikih kosti izdolbite kostni mozeg, ko je še topel. Lahko si pomagate tako, da s kostjo potolčete po leseni kuhinjski deski. Želatinasto mehko tkivo okoli kosti in kostni mozeg so eno najboljših zdravil za črevesno sluznico in imunski sistem. Bolnik jih mora uživati pri vsakem obroku. S kosti in ribjih glav očistite mehko kuhano meso in ga shranite za kasneje. Mesno ali ribjo juho lahko hranite v hladilniku do sedem dni ali jo zamrznete. Bolnik lahko toplo juho uživa pri rednih obrokih ali tudi kot pijačo med obroki. Ne uporabljajte mikrovalovnih pečic, juho vedno pogrejte na štedilniku (mikrovalovi hrano uničujejo). Za bolnika je zelo pomembno, da iz juhe in kosti zaužije vse maščobe, ker so bistvenega pomena v procesu zdravljenja. K vsakemu krožniku ali skodelici juhe dodajte nekaj probiotičnih živil (podrobnosti o dodajanju probiotičnih živil sledijo).

Domače juhe z mesno ali ribjo jušno osnovo. Predstavila bom nekaj podrobnosti, ki so značilne za začetno dieto GAPS. Zakuhajte torej jušno osnovo in ji dodajte nekaj sesekljane ali narezane zelenjave: čebula, korenje, brokoli, por, cvetača, buče idr.. To kuhajte 25-35 minut. Vzamete lahko katero koli kombinacijo razpoložljive zelenjave, izognite pa se zelo vlaknasti zelenjavi, vsem vrstam zelja in zélene. Zelenjavi morate odstraniti vlaknaste dele; pri bučah so to olupki in semena, pri brokoliju in cvetači pecelj in podobno. Zelenjavo dobro skuhajte, da postane res mehka. Nato dodajte 1-2 žlici sesekljanega česna in vrelo juho odstavite. Bolniku juho ponudite s kostnim mozgom, mesom in drugimi kosi mehkih delov kuhanega mesa, ki ste ga pri pripravi jušnih osnov očistili s kosti. Juho lahko obdelate z mešalnikom ali jo servirate, kakršna je. Vanjo dodajte nekaj probiotičnih živil (opis dodajanja probiotičnih živil sledi). Bolnik lahko jé juho s kuhanim mesom in drugim mehkim tkivom s kosti tolikokrat na dan, kot želi.

Mesne in ribje juhe gradijo celice črevesne sluznice in pomirjajo vnete predele črevesja. (Foto: Depositphotos)

Probiotična živila so nujno potrebna in lahko jih uvajate že v začetku diete. Temeljijo na mleku ali zelenjavi. Da bi se izognili reakcijam nanje, jih uvajajte po korakih – z 1-2 čajnima žličkama na dan 2-5 dni, nato 3-4 žličke na dan 2-5 dni, in tako naprej, dokler ne uvedete nekaj žličk probiotičnega živila v vsakem krožniku ali skodelici juhe. Začnite z dodatkom soka doma kisanega zelja, fermentirane zelenjave ali zelenjavne mešanice v vsako skodelico mesne juhe (za informacije o pripravi poglejte sklop Recepti.) V tem trenutku še ne dodajte fermentirane zelenjave, ker vsebuje preveč vlaknin. Njeni sokovi bodo bolniku pomagali obnoviti oz. pospešiti tvorbo želodčne kisline. Ko boste dodajali probiotični sok, poskrbite, da jed ni prevroča, saj vročina uniči dobre probiotične bakterije. Po mojih izkušnjah veliko bolnikov dobro prenaša fermentirano sirotko in jogurt, ne pa vsi, zato je pred uvedbo mlečnih izdelkov bolnika dobro testirati. Če občutljivostni test ne pokaže nobene reakcije, poskusite z nekaj sirotke, ki ste jo pridobili s precejanjem domačega jogurta (precejanje bo odstranilo veliko mlečnih beljakovin): začnite z 1 čajno žličko sirotke v juhi; 3-5 dni ste pri 1 čajni žlički sirotke na dan, nato povečujete za 2 žlički na dan, dokler bolnik z obroki ne zaužije pol skodelice sirotke na dan. Na tej stopnji dodajajte 1 čajno žličko domačega jogurta na dan in postopoma povečujte dnevni odmerek. Po jogurtu poskusite še s kefirjem. Kefir je veliko bolj agresiven od jogurta in z njim praviloma dosežemo močnejšo reakcijo odmiranja slabih mikrobov oz. razstrupljanja. Zato sem jogurt priporočila pred kefirjem. Če bolnik ne reagira slabo na jogurt, lahko že v začetku dodajate kefir. Za tiste, ki brez dvoma slabo reagirajo na mlečne izdelke, pa priporočam, da v moji knjigi na strani 95 preberete poglavje »Sindrom obolelega črevesja in psihe".

Med obroki priporočam pitje ingverjevega, metinega ali kamiličnega čaja z malo medu. Večina ljudi ve, kako pripraviti metin ali kamilični čaj. Za pripravo ingverjevega čaja pa naribamo ingver (pribl. eno čajno žličko), ga damo v čajnik, prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo stati 3-5 minut. Nato ga precedimo z majhnim cedilom.

V skrajnih primerih, kadar pride do pogostih vodenih drisk, uživanje zelenjave popolnoma izključite. Tedaj bo najbolje piti le toplo mesno juho s probiotiki (po možnosti sirotko ali jogurtom) in jesti dobro kuhano meso (iz katerega je nastala juha). Premislite, ali bi postopoma lahko dodajali tudi surove rumenjake. Dokler driska ne poneha, se je zelenjavi najbolje izogibati, kajti če je črevesna stena zelo vneta, se vlaknine težko prebavljajo. Raje nekaj časa počakajte, preden spet uvedete zelenjavo, četudi je ta zelo mehko kuhana.

Druga stopnja

Pacient še naprej prejema juhe s kostnim mozgom, kuhanim mesom, ribami in drugimi mehkimi tkivi s kosti (zlasti želatinaste in mastne dele). Prav tako mora dalje uživati mesne juhe in ingverjev čaj. Juham v vsak krožnik ali skodelico dodajajte probiotike: sok kislega zelja, fermentirane sokove iz zelenjave ali zelenjavne mešanice, domačo sirotko ali jogurt.

V juhe dodajamo izjemno dobro prebavljiv surov jajčni rumenjak. (Foto: Shutterstock)

Bolniku dodatno dodajte surov rumenjak jajc iz ekološke reje. Najbolje je, da surov rumenjak dodate v vsako skodelico juhe. Začnete z enim rumenjakom na dan in postopoma povečujte, dokler bolnik ne poje enega rumenjaka v vsaki skledi juhe. Takoj ko bo jajčni rumenjak dobro prenašal, v juho dodajte mehko kuhana jajca (beljak kuhan, rumenjak še tekoč). Ob sumu alergije na jajčne beljakovine je treba najprej naredili preizkus občutljivosti. Nobene potrebe ni, da bi bolniku omejili število jajčnih rumenjakov, saj se ti zelo hitro in enostavno prebavijo ter zagotavljajo res čudovito, najboljšo potrebno hrano. Jajca jemljite iz varnega in zanesljivega vira: naj bodo sveža, iz proste ali ekološke reje.

Zdaj začnite uvajati dušene jedi iz mesa in zelenjave ter enolončnice. Sprva se še odpovejte začimbam, uporabite samo naravno nepredelano sol in sveža zelišča (V sklopu Recepti glejte recept za italijanski lonec). Vsebnost maščob mora biti v takem obroku precej velika. Več svežih živalskih maščob bo bolnik pojedel, hitreje si bo opomogel. Vsaki jedi dodajte tudi probiotike.

Povečajte dnevno količino domačega jogurta ali kefirja (če ste slednjega že uvedli). Povečajte tudi količino zeljnice, fermentirane zelenjave ali zelenjavne mešanice.

Dodajajte fermentirane ribe, začnite z enim koščkom dnevno in postopoma povečujte količino (oglejte si pripravo v sklopi Recepti).

Dodajte doma pripravljeno prečiščeno maslo ghee. Začnite z eno žličko na dan, nato povečajte količino, dokler ne dosežete tretje stopnje.

Tretja stopnja

Nadaljujte z znanimi živili.

V juho dodajate pretlačen avokado. Začnite z 1-3 žličkami, količino postopoma povečujte.

Dodajte palačinke, od enega koščka na dan količino postopno povečujte. Za palačinke uporabite te tri sestavine: 1. maslo iz oreščkov (mandljevo, orehovo, arašidovo maslo itd.), 2. jajca in 3. nekaj svežih velikih jedilnih buč ali bučk (olupite jih, odstranite semena in sesekljajte v mešalniku). V ponvi segrejte ghee, gosjo ali račjo mast in iz mase specite tanke palačinke. Pazite, da jih ne zažgete.

Rahlo ocvrto jajce ali umešana jajca – pripravite jih z veliko masla ghee, gosje ali račje masti. Uporabite avokado, če ga bolnik dobro prenaša, in kuhano zelenjavo. Kuhana čebula je posebej dobra za prebavo in imunski sistem: v ponvi segrejte 3 velike žlice masla ghee ali račje masti, dodajte na rezine narezano čebulo, pokrijte in na nizki temperaturi dušite 20-30 minut, da čebula postane mehka, sladka in prozorna.

Zdaj dodajte kislo zelje in fermentirano zelenjavo, saj je bolnik že nekaj časa pil te sokove in mu to ne bo delalo težav. Pričnite z majhno količino in postopoma povečujte na 1-2 veliki žlici kislega zelja ali fermentirane zelenjave na obrok.

Četrta stopnja

Zdravilni so sveže iztisnjeni zelenjavni sokovi iz korenja, zelene, solate in druge zelenjave. (Foto: osebni arhiv)

Nadaljujte s prejšnjimi živili.

Postopoma dodajajte v pečici ali v ponvi, lahko tudi na žaru pečeno meso (uporabite izključno odprti žar). Izogibajte se temnim ali zažganim delom mesa. Bolnik naj meso uživa skupaj s kuhano zelenjavo in kislim zeljem (ali drugo fermentirano zelenjavo).

Jedem dodajajte ekstra deviško oljčno olje, od nekaj kapljic boste pri postopnem povečevanju prišli do dveh žlic na obrok.

Dodajte sveže stisnjene sokove, pričnite z nekaj žlicami korenčkovega soka. Sok naj bo dobro precejen. Bolnik naj ga popije počasi, lahko je zmešan s toplo vodo ali nekaj domačega jogurta. Če bolnik sok dobro prenaša, postopoma preidite na 1 skodelico dnevno. Ko dobro prenaša skodelico soka iz korenja, dodajte nekaj soka zélene, sveže mete ali zelene solate. Sok naj bolnik pije sok na tešče, najbolje takoj zjutraj in sredi popoldneva. Poskusite peči domač kruh: mandlje ali druge oreščke in semena zmeljite v moko. Recept (glejte sklop Recepti) zahteva le 4 sestavine: 1. oreščkovo moko, 2. jajca, 3. kos sveže buče ali bučke (olupite, odstranite semena in drobno nasekljate), 4. nekaj naravnih maščob (po želji prečiščeno maslo ghee, maslo, gosjo ali račjo mast) in po okusu malo soli. Bolnik mora začeti z majhnim kosom kruha na dan, nato lahko količino postopoma poveča.

Peta stopnja

Če je bolnik vsa dosedanja živila dobro prenašal, lahko dodate kuhano jabolko v obliki čežane: zrela jabolka olupite, odstranite peške in podušite z malo vode, dokler niso povsem mehka. Nato dodajte nekaj prečiščenega masla ghee in pretlačite s tlačilcem za pire krompir. Če prečiščenega masla ghee še niste dodajali, uporabite račjo ali gosjo mast, začenši z nekaj žlicami na dan. Opazujte, če bo prišlo do kakšne reakcije. Če ne, količino jedi postopoma povečujte.

Zdaj lahko dodajate tudi surovo zelenjavo. Začnite z mehkejšimi deli glavnate solate ali olupljenimi kumarami. Opazujte bolnikovo blato. Spet začnite z majhnimi količinami in počasi povečujte, če bolnik hrano dobro prenaša. Ko bolnik dobro prenaša ti dve vrsti surove zelenjave, po korakih dodajajte še drugo: korenje, paradižnik, čebulo, zelje itd..

Če bolnik dobro prenaša sok korenja, zélene, zelene solate in mete, dodajte tudi malce sadja: jabolka, ananas in mango. V tej fazi se izogibajte agrumom.

Šesta stopnja

Če bolnik vsa navedena živila dobro prenaša, dodajte nekaj olupljenih surovih jabolk. Surovo sadje in med je treba uvajati počasi.

Postopoma lahko uvedete doma pečene kolače in sladkarije, ki so na tej dieti dovoljene. Pri peki kot sladilo uporabljajte suho sadje.

Kot sem že omenila, se bo bolnik hitreje ali počasneje pomikal po stopnjah začetne diete. To je odvisno od morebitnih sprememb v blatu. Driska se mora izboljšati, preden se premaknete na naslednjo stopnjo. V določenih okoliščinah se nekatera živila uvajajo kasneje, kot je opisano tukaj, odvisno od tega, na katero hrano bolnik reagira z intoleranco. Po končani začetni dieti naj bi pacient enkrat na dan še vedno dobil mesno juho ali jušno osnovo.

Ko ste začetno dieto izpeljali in ima bolnik kolikor toliko normalno blato, preidite na polno dieto GAPS.

Polna dieta GAPS

Bolnik se mora vsaj za dve leti popolnoma odpovedati škrobu in sladkorju. To pomeni, da se je treba izogibati vsem žitom, sladkorju, krompirju, pastinaku, sladkemu krompirju in vsemu, kar se iz teh živil proizvaja. Moko, ki ste jo običajno uporabljali za kuhanje in peko, nadomestite z mletimi mandlji (ali drugimi oreščki in semeni, npr. sončničnimi, bučnimi semeni, ki jih zmeljete v moko). V približno letu do letu in pol boste morda lahko v majhnih količinah uvedli krompir, fermentirano ajdo, proso in kvinojo, upoštevaje reakcije telesa. Bistveno dlje se morate izogibati pšenici, sladkorju, industrijsko predelani hrani in vsem dodatkom.

Dr. Natasha Campbell-McBride priporoča tudi recepte iz knjige Nurishing Traditions http://www.newtrendspublishing.com/SallyFallon/

Počasi povečujte količino fermentiranih živil. Fermentirate lahko zelenjavo, sadje, mleko in ribe (glejte sklop Recepti). Priporočam vam tudi knjigo Sally Fallon z naslovom Nourishing Traditions (Prehranske tradicije), v kateri je veliko dobrih receptov. Uživanje fermentiranih živil pri vsakem obroku bolniku pomaga pri prebavi, tako da dodajanje prebavnih encimov ni potrebno. Poskrbite, da boste vsako novo živilo uvedli postopno, začnite z 1-2 čajnima žličkama na dan.

Za ljudi s sindromom obolelega črevesja in psihe so najboljša živila jajca, meso in ribe (sveže ali zamrznjeno, doma pripravljeno, nikakor pa ne prekajeno ali iz pločevink), lupinarji (školjke), sveža zelenjava in sadje, oreščki in semena, česen in olivno olje. Poleg kuhane zelenjave je pomembno jesti surovo zelenjavo v obliki solat. Tako si bolnik zagotovi dragocene encime in razstrupljevalne snovi, ki pomagajo pri prebavi mesa. Surovo sadje naj bi zaužili ločeno, ne z drugimi živili, saj ima sadje drugačen presnovni proces, ki bi sicer oteževal delo želodca. V tej fazi sme bolnik sadje jesti kot prigrizek med obroki. Ne pozabite, da mora zaužiti 85% hrane v obliki krepkih jedi – meso, ribe, jajca, zelenjava in naravne maščobe. Dovoljena sladka peciva in sadje se smejo uživati le v omejenih količinah, kot prigrizek med obroki.

Zelo pomembno je, da osebe s sindromom obolelega črevesja in psihe pri vsakem obroku pojedo veliko naravnih maščob: iz mesa, maslo, ghee, kokosovo olje, olivno olje,… Vsebnost maščob v obroku ureja raven krvnega sladkorja in nadzoruje hrepenenje po ogljikovih hidratih.

Če se pojavijo bolečine v trebuhu ali driska, mora bolnik nekaj dni jesti manj vlaknin. Dokler driska ne izgine, je treba izločiti vse oreščke, surovo zelenjavo in sadje ter ponovno preiti na meso, kuhano v vodi, mesne juhe, ribe, jajca, fermentirane mlečne izdelke in kuhano zelenjavo (olupljeno, očiščeno semen in dobro prekuhane enolončnice). Ko je blato teden dni normalno, lahko ponudite surovo hrano – eno vrsto za drugo, začnite z majhnimi količinami. Ko ste uvedli zelenjavo, začnite dodajati še oreščke, semena in sadje.

Pomembno je, da pacient uživa uravnotežene obroke, da ostane pH telesa v mejah normale. Vsa beljakovinska živila (meso, ribe, jajca in sir) telo zakisajo, zato se lahko zdravstveno stanje bolnika poslabša. Zelenjava je bazična, zato je treba meso, ribe in jajca kombinirati z ustrezno količino kuhane in/ali surove zelenjave. Surovo sadje, zelenjava in listnata zelenjava so močna alkalizirajoča živila. Tudi jabolčni kis deluje zelo alkalno, zato ga je dobro nekaj popiti vsak dan: 1 čajno žličko domačega jabolčnega kisa zamešamo v kozarcu vode. Topla voda z jabolčnim kisom je odlična pijača, ki greje in alkalizira. Tudi fermentirana živila alkalizirajo.

Zelo pomembno je, da se bolnik povsem izogne predelanim živilom (pakirana ali konzervirana hrana). Večina hranil, ki so prisotna v svežih sestavinah, se v industrijski proizvodnji izgubi, zato so ta živila zelo obremenilna za prebavila in poškodujejo ravnovesje črevesne flore. Poleg tega vsebujejo veliko zdravju škodljivih umetnih kemikalij, kot so konzervansi, barvila in drugi dodatki. Prizadevajte si za nakupe živil v obliki, kot nam jih ponuja narava – tako sveže, kot je le mogoče.

Ne uporabljajte mikrovalovne pečice, ta hrano uničuje. Kuhajte in segrevajte v običajni pečici in na kuhalni plošči.

Živila, ki se jih je treba izogibati

Ves industrijski sladkor, sirupi, umetna sladila in žita morajo takoj proč. (Foto: Shutterstock)

Priporočena živila

Mleko mora biti surovo, nato pa iz njega doma pripravimo jogurt, kefir, skuto, kislo smetano. (Foto: Depositphotos)

Za abecedni seznam živil, ki se jih je treba izogibati ali ki so priporočljiva, prosim, poglejte v mojo knjigo.

Tipičen jedilnik

Začnite dan s kozarcem mineralne vode brez mehurčkov ali filtrirane vode z rezino limone. Lahko je topla ali hladna, po želji. Sledi skodelica domačega jogurta ali kefirja. Namesto, da oboje pijete ločeno, si lahko zamešate osvežujoč napitek: jogurt ali kefir dobro premešate z vodo.

Če imate sokovnik, lahko bolniku zjutraj najprej ponudite kozarec sveže iztisnjenega sadnega ali zelenjavnega soka, razredčenega z vodo.

Obstaja vrsta različnih mešanic svežih sokov, ki jih lahko uporabite. Načeloma naj bi tak sok vseboval 50% zdravilnih sestavin: korenje, malo rdeče pese (ne več kot 5 % celotne mešanice soka), zélena, zelje, solata, listnata zelenjava (špinača, peteršilj, koper, bazilika, sveži listi kopriv, listi rdeče pese in korenja), belo in rdeče zelje. Drugih 50% naj bi bile sestavine za izboljšanje okusa: ananas, jabolka, pomaranče, grenivke, grozdje, mango itd.. Bolnik mora piti sok, ko je svež, lahko je razredčen z nekaj jogurta, kefirja ali vode.

Naše telo vsak dan opravi 24-urni ciklus aktivnosti in počitka, uživanja hrane in čiščenja (detoksifikacije). Okoli 4. do 10. ure zjutraj je telo v fazi čiščenja ali razstrupljanja. To pojasnjuje, zakaj mnogi med nami zjutraj nismo lačni. Pitje vode, jogurta, kefirja ali sveže iztisnjenih sokov z malo vode proces podpira. Če telo v tem času zamotimo s hrano, ustavimo razstrupljanje, zato je bolje, da zajtrk zaužijemo okoli 10. ure, ko telo fazo razstrupljanja že zaključi. Ob tej uri praviloma tudi začutimo lakoto. Telo nam signalizira, da je proces razstrupljanja končan. Morda bodo otroci želeli jesti zajtrk prej kot odrasli.


Zajtrk

Kosilo

Večerja

Eno izmed jedi za zajtrk ali kosilo.

Po večerji skodelica jogurta ali kefirja.

Zaključek diete GAPS

Otroci si praviloma opomorejo hitreje kot odrasli, pogosto po dveh letih skrbne diete za zdravljenje črevesja in psihe. (Foto: Shutterstock)

Strogega prehranskega protokola GAPS se je treba držati vsaj leto in pol do dve leti, odvisno od zdravstvenega stanja. Nekateri si opomorejo hitreje, drugi potrebujejo dlje. Bolnik s sindromom obolelega črevesja in psihe mora imeti vsaj šest mesecev normalno prebavo, preden začnemo uvajati živila, ki so v tej dieti prepovedana.

Prva živila, ki jih boste lahko uvedli, bodo mlad krompir in fermentirana brezglutenska žita (ajda, proso, kvinoja). Sklop Recepti pojasnjuje, kako fermentiramo žita.

Nova živila vedno uvajamo počasi, eno za drugim, in vedno sprva zelo majhno količino. Ko bolnik dobi majhno količino novega živila, je treba počakati 2-3 dni, če pride do reakcije. Če ni prebavnih motenj ali drugih tipičnih simptomov, lahko količino novo uvedenega živila počasi povečujete. Sem spadajo predvsem škrobna živila. Ne pozabite, da morate k tem živilom nujno dodati veliko dobrih maščob (maslo, oljčno olje, živalske maščobe, kokosovo olje ipd.), s čimer upočasnite prebavljanje škroba. Vzemite si dovolj časa. Če boste delali prav, lahko traja več mesecev.

Takoj, ko boste začeli uvajati mlad krompir in fermentirana žita, se potrudite in naredite kislo testo iz kakovostne pšenične ali ržene moke. Iz kislega testa lahko delate kruh in palačinke. Priporočam vam čudovito knjigo Sally Fallon Nourishing Traditions (Prehranske tradicije), kjer je veliko takih receptov. Ko bo bolnik dobro prenašal kislo testo, lahko nemara kupite tudi komercialni kisli kruh dobre kakovosti.

Nato poskusite, ali bo bolnik prenesel in prebavil nefermentirano, zgolj kuhano ajdo, proso in kvinojo. Postopoma boste ugotovili, da lahko brez posledic uvedete različno škrobno zelenjavo, žita in stročnice.

Bolnik s sindromom obolelega črevesja in psihe ne bo mogel nikoli več jesti klasične sodobne prehrane, polne sladkorjev, umetnih in predelanih sestavin ter drugih škodljivih živil. Leta, ko se prehranjujemo s prehranskim protokolom GAPS, pa lahko seveda izkoristimo za razvoj zdravih prehranskih navad za vso družino, da bomo ob tej hrani lahko uživali in ostali zdravi vse življenje!

Zaključek

Na prvi pogled se zdi, da je dieta GAPS povezana z veliko trdega dela. Gre za zdravilno in zdravo prehranjevanje, ki bolnikom omogoča, da si pozdravijo in zacelijo črevesno sluznico, pa tudi za to, da postavimo trdne temelje stabilnega zdravja za vse življenje. Večini bolnikov se ne bo treba za vse večne čase držati stroge diete. Ko začne prebavni sistem spet normalno delovati, lahko korak za korakom uvajamo tudi drugo zdravo hrano, kakršno jedo ljudje po vsem svetu. Nekateri dosežejo ta cilj po dveh letih, včasih pa lahko traja dlje – odvisno od resnosti bolezni in starosti osebe. Otroci si na splošno opomorejo hitreje kot odrasli.

Ko ste se navadili na prehranskih protokol GAPS, vam to ne bo predstavljalo večjih težav in zdelo se vam bo kot običajno rutinsko kuhanje za družino. Nakupovanje je pravzaprav še bolj preprosto: vse kupujete sveže in nepredelano. Preberite si tudi mojo knjigo, ki ponuja dodatne pomembne informacije in veliko receptov. Veliko sreče!

Recepti

Glavni seznam receptov boste našli v moji knjigi, tam je priporočenih tudi vrsta drugih knjig in spletnih strani o prehrani oz. dieti SCD. Tukaj bi rada opisala nekaj receptov.

Fermentirana živila

Fermentirana živila so bistvenega pomena za zdravljenje in jih je nujno treba dodajati, kajti probiotični mikrobi zagotavljajo najboljši možni način naselitve probiotiokov v telo. Pri običajnih dodatkih v prehrani se probiotiki naselijo le v zgornjih prebavilih, ne pridejo pa do spodnjega dela črevesja. Fermentirana hrana bo opravila prav to. Fermentiranje ali kisanje živilo pred-prebavi, zaradi česar postane laže prebavljivo za ljudi s poškodovanim črevesjem, fermentacija pa sprosti hranila, ki so bila prej teže biološko razpoložljiva. Na primer, kislo zelje vsebuje kar 20-krat več biološko razpoložljivega vitamina C od svežega zelja.

Fermentirate/kisate lahko vsako živilo. Podala bi vam rada nekaj receptov (ni vam treba uporabiti vseh). Eksperimentirajte in pripravite tudi svoje recepte. Fermentirate lahko z dodajanjem kultur kefirja, jogurta ali po tradicionalni metodi za pripravo kislega zelja.

Fermentirana živila moramo vedno uvajati postopoma. Probiotične bakterije in živi encimi lahko povzročijo reakcijo. Srečali boste ljudi, ki vam bodo povedali, da ne prenašajo dobro fermentirane hrane. Razlog je, da so je pojedli preveč in je prišlo do resne reakcije čiščenja. Nikoli ne pričnite z uvajanjem probiotične hrane z več kot 1 žličko dnevno. Fermentirana živila lahko uvajate hitreje ali počasneje, odvisno od resnosti zdravstvenega stanja. Če 1 žlička na dan bolniku povzroči reakcijo, počakajte nekaj dni ali več, nato pa povečajte količino na 2 čajni žlički na dan. Ko 2 žlički dobro prenaša, dodajte še eno. Počasi povečujte količino fermentirane hrane in nadzorujte morebitne reakcije. Ni priporočljivo uvesti več kot 1-2 fermentirani živili hkrati. Po navadi priporočam, da uvajanje začnete z domačim jogurtom ali sokom domačega kislega zelja, ki se ga v mnogih primerih lahko uvede kadar koli, skupaj z drugimi fermentiranimi živili.

Domače kislo zelje je naravni probiotik, zdravilo za črevesje in hrana za razstrupljanje. (Foto: Depositphotos)
Kislo zelje

Kislo zelje je starodavno živilo za dobro prebavo in razstrupljanje, zelo priljubljeno je v Vzhodni Evropi. Narediti ga morate doma, ker je komercialno kislo zelje lahko pasterizirano ali drugače predelano, to pa zelo zmanjša njegovo učinkovitost. Sprva bolniku pri obrokih dodajajte sok kislega zelja, nato postopoma še zelje samo. Kislo zelje spodbuja nastajanje želodčne kisline in je v veliko pomoč pri prebavi mesa. Večina bolnikov s sindromom GAPS tvori malo želodčne kisline, kar že v začetku otežuje prebavni proces. Redno uživanje kislega zelja bolniku pomaga povečati tvorbo želodčne kisline. Recept za izdelavo kislega zelja poiščite v poglavju z recepti v moji knjigi GAPS. Za izdelavo kislega zelja ni treba dodajati nobenih fermentacijskih bakterij, saj imajo zelje in druga sveža zelenjava dovolj bakterij, ki naravno živijo na površini te zelenjave. Ne pozabite pred gnetenjem narezanega zelja dodati naravne nepredelane soli. Sol zaduši gnitje, dokler se ne naredi dovolj dobrih mlečno-kislinskih bakterij. Pomembno je, da mešanico narezanega zelja in soli v veliki skledi zelo dobro pregnete z rokami. Lahko prosite koga, ki ima močne roke, da to stori namesto vas. Zelje in korenje gnetete, dokler ne izpustita veliko soka, pri tem pa bo pomagala tudi sol. Zelje, ki ga boste zelje pustili v posodi za fermentiranje, mora biti povsem pokrito z lastnim sokom. Če soka iz kakršnega koli razloga ni dovolj, lahko dodate nekaj vode. Fermentacija je anaerobni proces. Če je zelje izpostavljeno zraku, bo gnilo, ne fermentiralo. Ko boste sami kisali zelje, boste ugotovili, kako preprosto je in kako malo časa vam vzame, da si sami pripravite to čudovito zdravilo.

Domači jogurt in kefir

Ponekod lahko kupite začetni paket s kulturo ali že izdelan naravni jogurt/kefir za razvijanje lastne kulture. Prosim, upoštevajte navodila za izdelavo jogurta v knjigi GAPS. Kefir lahko naredite po istih navodilih – uporabite lahko kefirni začetni paket ali kupljen naravni kefir. Iz prve serije jogurta in kefirja bakterije nato uporabite za nove napitke; približno skodelico napitka pustite za naslednjo serijo in kulturo razmnožujete sami. Če naredite jogurt ali kefir iz ekološkega surovega mleka, ga ne segrejete, ampak dodajate le ferment iz vrečke ali prejšnje serije. Pasterizacija naredi mleko občutljivo za okužbe s patogenimi mikrobi, med tem ko je surovo mleko običajno pred gnitjem dobro zaščiteno z lastnimi probiotičnimi bakterijami in drugimi dejavniki.

Ne pozabite, kefir vsebuje več močnih probiotičnih bakterij kot jogurt, zato povzroči močnejšo čistilno reakcijo. Priporočam, da najprej začnete z jogurtom in kasneje uvedete kefir. Oba napitka je treba uvajati postopoma in nadzorovati reakcije. Kefir poleg probiotičnih bakterij vsebuje tudi koristne glivice. Zato morajo ljudje, pri katerih so glivice preveč razraščene, nujno jesti probiotike. Črevesje zdravih ljudi vsebuje veliko koristnih kvasovk, pa tudi druge koristne bakterije in mikroorganizme. Slabih glivic se v črevesju znebimo tako, da jih nadomestimo z dobrimi.

S precejanjem jogurta ali kefirja skozi gazo (ali drugo cedilo) lahko ločite skuto in sirotko. Sirotko natočite v čist steklen kozarec, zaprite ga s pokrovom in shranite v hladilniku. Uporabite jo lahko za fermentacijo/kisanje različnih živil, kot so zelenjava, ribe, fižol in žita, vendar tedaj, ko bo bolnik pripravljen. Skuta je okusna z nekaj medu, sadja, juhami ali kot slana malica.

Kisanje zelenjave s sirotko

Zelenjavo lahko kisate tudi s sirotko (ali komercialnimi paketi za jogurt/kefir). Vzemite nekaj zelja (belo, rdeče ali katero koli drugo sorto), rdečo peso, česen, cvetačo, korenje, narežite zelenjavo na dovolj majhne kose za v usta ali jih grobo nastrgajte, dodajte nekaj soli po okusu in s pripravljeno zelenjavno mešanico napolnite steklen kozarec s širokim ustjem. Vzemite 1/2 litra hladne vode in v njej raztopite jogurtno ali kefirjevo kulturo iz vrečke. Alternativno lahko uporabite 4-5 žlic vaše domače sirotke. Dolijte mešanico v kozarec, dokler ni povsem poln. Če zelenjava ni povsem pokrita, dolijte malo vode. Kozarec zaprite in ga pustite fermentirati pri sobni temperaturi 7-10 dni. Zelenjava bo postala mehka in dobila bo pikanten, oster okus. Sok kisane zelenjave lahko ponudite takoj, ko bo narejen. Začnite z eno čajno žličko soka na dan, dodajajte ga juham ali enolončnicam. Postopoma povečujte količino in poleg soka dodajajte še kisano zelenjavo, tudi tu začnite z majhno količino. Kisana zelenjava in njen sok sta odlična probiotika, ki podpirata prebavo.

Izdelovanje fermentiranih napitkov iz različne zelenjave je preprosto zdravilo. (Foto: Shutterstock)
Kisanje zelenjavnih mešanic

S tem receptom si boste pripravili slastno fermentirano zelenjavo in čudovito pijačo: 2-3 litrski steklen kozarec s širokim ustjem napolnite s polovico zeljne glave (grobo narezane), s srednje veliko na rezine narezano rdečo peso, pestjo olupljenih strokov česna in nekaj semeni kopra ali sveže narezanih koprovih listov. Zelenjava naj ne zapolni več kot 2/3 kozarca. Dodajte 1-2 žlici morske soli, skodelico sirotke in dolijte vodo, da bo kozarec poln. Na vrh vsebine kozarca položite skodelico ali krožnik, da bo zelenjava potopljena v slanici. Pustite fermentirati 1-2 tedna pri sobni temperaturi. Ko je proces fermentacije končan, zelenjava postane mehka in dobi pikanten okus. Tedaj postavite kozarec v hladilnik. Pri obrokih ali med njimi pijte fermentiran sok razredčen z vodo. Zelenjavo jejte z mesom. Ko vam začne zmanjkovati kislega soka in zelenjave, v kozarec dodajte sveže zelje, peso in česen, malo soli, dolijte spet vodo in pri sobni temperaturi znova kisajte. Lahko dodate nekaj rozet cvetače, narezano korenje, brstični ohrovt in brokoli. Mešanico boste lahko imeli večno, če boste redno dodajali svežo zelenjavo.

Fermentiran sok rdeče pese

Srednje veliko peso narežite na drobne rezine (ne sekljajte jo v mešalniku, ker to rdeče peso uniči, da se prehitro skisa do alkoholnega vrenja). Naložite jo v 2-litrsko posodo, dodajte 1-2 žlički morske ali druge naravne neobdelane soli, 1 skodelico sirotke, 5 strokov česna, žličko koprovih semen in posodo nato do vrha napolnite z vodo. Naj se kisa 2-5 dni na toplem, potem pa posodo postavite v hladilnik. Kisel sok rdeče pese pijte razredčen z vodo. Vodo v kozarec dolivajte, da boste imeli dolgo fermentiran pesin sok. Ko se okus izgubi, je rdeča pesa porabljena, pripravite spet svežo.

Fermentiran sok

Lahko ga napravite iz katere koli kombinacije sadja, jagodičevja in zelenjave. Eksperimentirajte! Dober recept za tak sok je: jabolko, ingver in maline. Jabolko narežite na rezine, vključno s sredico, naribajte ingver (približno 1 čajno žličko) in dodajte pest svežih malin. Vse sestavine dajte v litrski kozarec, prilijte 1/2 skodelice sirotke in jo do vrha napolnite z vodo. Pustite nekaj dni stati na sobni temperaturi, nato gre posoda v hladilnik. Sok pijemo razredčen z vodo. Vodo dolivajte, dokler pijača ne izgubi okusa, potem jo nastavite znova.

Probiotični paradižnikov sok

V mešalniku (blenderju) dobro premešajte skodelico sirotke, 1-2 žlički sveže paradižnikove mezge, 1 skodelico vode in nekaj soli po okusu. Postrezite ohlajeno.

Fermentirane ribe

Za začetno kulturo lahko uporabite domač kefir ali sirotko. Za litrski kozarec potrebujete 3-4 sveže slanike ali skuše. Odstranite jim kožo in kosti ter narežite na koščke, primerne za v usta. Narezane ribe zmešajte, začinite z grobo zdrobljenim poprom in položite v kozarec, dodajte nekaj rezin bele čebule (po želji), koriandrova semena, lovorjev list in koprova semena ali narezano listje te rastline. V drugi posodi raztopite ½ litra vode z 1 žličko morske soli in 3-4 žlicami domače sirotke. Slanico prelijte v kozarec z ribami. Dodajte toliko vode, da bodo ribe popolnoma prekrite. Tesno zaprite kozarec in pustite 3-5 dni fermentirati pri sobni temperaturi, nato pa shranite v hladilnik. Ta riba ne zdrži dolgo, porabite jo v nekaj dneh. Postrezite jo z avokadom in čebulo.

Drug način fermentiranja rib

Kupite nekaj svežih sardel (lahko so tudi slaniki ali skuše), jih očistite, odstranite kožo in glave. Položite jih v velik steklen kozarec ali posodo iz nerjavečega jekla. Dodajte 1-2 skodelici sirotke, 1-2 žlički soli (na liter vode), čajno žličko sveže zdrobljenega črnega popra, 10 lovorjevih listov in ½ žličke sveže zdrobljenih koriandrovih semen. Kozarec napolnite do vrha z vodo, da je riba povsem prekrita. Če želite, lahko na ribe položite majhen krožnik, da bodo ostale potopljene v slanici. Posodo pokrijte ali kozarec zaprite in pustite fermentirati na sobni temperaturi 3-5 dni. Ko je riba pripravljena, očistite meso s kosti, narežite na manjše koščke in postrezite z avokadom, svežim koprom in nekaj sesekljane rdeče čebule.

Fermentirana žita

Ko ste pripravljeni uvesti nekaj žit, jih najprej fermentirajte. Fermentirate lahko ajdo, proso, kvinojo. Operite zrnje, prelijte ga z vodo, dodajte ½ skodelice sirotke, in pustite stati nekaj dni pri sobni temperaturi, da fermentira. Kvinoja potrebuje 1-2 dni, ajda 2-3 dni, proso 4-5 dni. Ko je fermentacija končana, tekočino odcedimo in skuhamo žito v domači mesni juhi ali vodi z nekaj soli (za 1 skodelico žita potrebujete 2 skodelici mesne juhe ali vode). Ko je kuhano, se vsa tekočina povsem vpije, žito pa je mehko in puhasto. Ponudite ga k mesu ali zelenjavi, pecite ga, uporabljajte ga namesto moke. Tudi žita uvajajte postopoma, začnite z 1-2 žličkama na dan, opazujte, če bo prišlo do reakcije. Ne pozabite, da je treba k žitom jesti veliko naravnih maščob: maslo, ghee, olivno olje, kokosovo olje ali živalske maščobe. Maščobe upočasnijo prebavo žit in pomagajo nadzorovati raven sladkorja v krvi.

Pečen fižol

Komercialni pečeni fižol je poln sladkorja, zato se mu je treba izogniti. Lahko pa doma pripravite pečen fižol. Prosim, ne hitite z uvajanjem fižola in stročnic, saj so v glavnem težko prebavljivi.

V vodi za 12-24 ur namočite 500g belega fižola. Nato ga dobro sperite s hladno vodo in odcedite. Namakanje in izpiranje odstrani nekaj škodljivih snovi (lektinov in škroba). Fižol ponovno pokrijte z vodo in mu dodajte 4-5 žlic domačega kefirja, jogurta ali sirotke. Ko en teden fermentira na sobni temperaturi, je pripravljen za kuhanje. V veliko posodo natočite 1,5 l vode, dodajte 1 žlico jabolčnega kisa, 1 žličko morske soli, 4 žlice paradižnikove mezge, ščepec kajenskega popra, ščepec črnega popra, 5-6 lovorovih listov, šopek rožmarina, malo timijana, nekaj nageljnovih žbic in 100g masla. Posodo pokrijte in pecite 4-5 ur v pečici na 120° C. Občasno premešajte. Če voda izhlapi, preden je fižol kuhan, jo prilijte. Če ob koncu kuhanja ostane preveč vode, jo odstranite ali pustite posodo v pečici še 15-20 minut pri višji temperaturi (150-180° C). Postrezite toplo ali hladno. Tako pečen fižol se bo v hladilniku ohranil dolgo. Mogoče so tudi drugačne variacije te jedi: preden posodo postavite v pečico, lahko dodate celega piščanca ali na koščke narezano raco, klobase, koščke jagnjetine, govedine ali svinjine, sesekljano čebulo, korenček in česen. To bo odličen obrok.