Antibiotiki

Prekomerna in nepravilna uporaba antibiotikov je postala izjemno resen zdravstveni problem. Kot navajajo avtorji študije o zdravljenju otrok brez antibiotikov Treating Children Without Antibiotics in Primary Healthcare (2011), je prek 90 odstotkov obolenj zgornjih dihal samoomejujočih, pa tudi bakterijske okužbe, kot so npr. vnetja ušes in grla, pogosto izzvenijo same. Poročilo govori o dveh strategijah zdravljenja: 1) brez predpisovanja antibiotikov in 2) zakasnjeno predpisovanje. Avtorji pozivajo zdravnike k bistvenim spremembam načina predpisovanja, javnost pa k širjenju zavedanja o škodljivosti, zlorabah in prekomerni uporabi antibiotikov.

Antibiotiki so danes eden glavnih krivcev prekomerne medikalizacije otrok. (Foto: Shutterstock)

Zakaj so antibiotiki tako rekoč odpovedali že po dobrega pol stoletja njihove množične uporabe in povzročili širjenja smrtonosnih odpornih super-bakterij, pojasnjuje članek Post-antibiotic age - Post-antibiotična doba. Opisovanja sprememb v modernem zdravljenju se loti prek temeljnih predpostavk teorije mikrobov od Louisa Pasteurja in odkritja penicilina do Kochovih postulatov, na čemer temelji sodobna medicinska doktrina.

Zdravnik Keith Scott-Mumby v obsežnem poročilu How to Survive in the World Without Antibiotics – Kako preživeti v svetu brez antibiotikov opiše tveganje okužb z nevarnimi odpornimi bakterijami ter predstavi uporabo okoli 40 naravnih antibiotikov in antibiotičnih terapij za zdravljenje in varovanje življenja, ki jih lahko večinoma izvedemo sami. Velika večina naravnih pristopov, od katerih so mnogi celo bistveno močnejši od farmacevtskih zdravil, je času modernega zdravstva v minulih nekaj desetletjih iz uporabe izginila kljub njihovi visoki stopnji učinkovitosti.

O vnetju ušes, dihal, oči, grla

Znani ameriški pediater Robert S. Mendelsohn je v svoji karieri zdravil vnetja ušes, oči, dihal, angine in druge okužbe pri otrocih, brez uporabe antibiotikov. Izkušnje in razloge za tako pediatrično prakso, opozorila glede prekomerne medikalizacije otrok in primere, ko je pomoč zdravnika oz. zdravil nujna, opiše v priročniku How to Raise a Healthy Child in Spite of Your Doctor – Kako vzgojiti zdravega otroka vašemu zdravniku navkljub.

V članku Antibiotics and ear infections – Antibiotiki in vnetja ušes zdravnica s področja kiropraktike, svetovalka, znanstvenica in predavateljica o prehrani na področju pediatrije poudarja, da antibiotiki od petdesetih let rešujejo življenja, če v določenih primerih zaradi razširjene bakterijske okužbe imunski sistem zataji, kljub temu pa se prav zaradi uporabe teh »čudežnih zdravil« danes soočamo s hudimi bakterijskimi boleznimi, pri katerih antibiotiki ne delujejo. Glavna ciljna skupina za antibiotike so otroci, zato je tudi napačne uporabe največ pri otrocih. Močni, na antibiotike odporni bakterijski sevi se zlahka širijo v vrtcih, problem so tudi bolnišnične super-okužbe, ki ogrozijo desetino tamkajšnjih pacientov, v treh odstotkih pa so okužbe smrtne, pravi avtorica. Navaja naslednje stranske učinke uporabe antibiotikov: driske, motnje prehranjenosti oz. vsrkanja hranilnih snovi, krči, glivične okužbe, razdražljivost, izpuščaji, krvne motnje, zaradi uničenja normalne črevesne flore pride tudi do motenj delovanja imunskega sistema in do povečanega tveganja za nove okužbe, predvsem izbruha glivic in nevarnih črevesnih mikrobov (npr. bakterijski kolitis, povzročen z bakterijo clostridium, ima 3,5-odstotno stopnjo smrtnosti).

Študija iz leta 2006 Wait-and-see Prescription for the Treatment of Acute Otitis Media – Recept »počakaj in opazuj« za zdravljenje akutnega vnetja srednjega ušesa v ameriški medicinski reviji JAMA primerja tveganja uporabe antibiotikov (ki zajemajo gastrointestinalne simptome, alergijske reakcije in porast odpornih bakterijskih sevov) s podatki, da se bolezen v večini primerov omeji sama. Polovica od 283 otrok z vnetjem ušes je prejela standardni recept, pri drugi polovici so staršem naročili, naj počakajo vsaj 48 ur, preden dozirajo prvi odmerek antibiotika. Dva od treh otrok sta se s pomočjo recepta »počakaj in opazuj« izognila antibiotiku. Kot v članku o tem pojasni zdravnik Darrel Crain, je vsaj polovica izdanih receptov nepotrebnih, posledice jemanja pa so, da antibiotiki uničijo bakterije, ki opravljajo zelo pomembno delo v našem telesu, kot je prebavljanje hrane in tvorba vitaminov. Po njegovem mnenju recept »počakaj in opazuj«, ki so ga v preteklosti zdravniki že bili vajeni uporabljati, medicinski znanosti prinaša najbrž tako velik napredek kot odkritje o nujnosti umivanja rok.

Znanstveni članek Antibiotic abuse: spare the child – Zloraba antibiotikov: prizanesimo otroku je že v začetku 80. let opozoril na resnost problema in na zgrešena mnenja, da antibiotiki ne morejo narediti veliko škode zdravju človeka. »Antibiotike bi morali dovoliti le v okoliščinah, v katerih je njihova učinkovitost znana ali jo je realno mogoče pričakovati. Hkrati bi morali vse napore usmeriti v prekinitev njihove uporabe po najkrajšem možnem času. Če se antibiotična terapija uvede zaradi verjetnosti zastrupitve krvi (sepse) in so po 48 ali 72 urah testi pravilno vzetih kultur negativni, bi morali s terapijo prenehati,« navaja članek.

Sodobne študije o zdravljenju otrok brez antibiotikov navajajo, da je prek 90 odstotkov obolenj zgornjih dihal samoomejujočih, pa tudi bakterijske okužbe, kot so npr. vnetja ušes in grla, pogosto izzvenijo same. Znanost poziva zdravnike in javnost k zavedanju o njihovi prekomerni uporabi in zlorabah. (Foto: Shutterstock)

Uporaba materinega mleka kot kapljice za vneto oko ali uho vsakih nekaj ur pogosto zavre ali pozdravi okužbo v 24 do 48 urah, navaja ta članek o vplivu antibiotikov na vnetja ušes pri otrocih.

Tradicionalna kitajska medicina ima že stoletja ali tisočletja učinkovite načine zdravljenja vnetij ušes, prav tako homeopatija; študija iz leta 2001 je potrdila značilno zmanjšanje simptomov po 24 urah v primerjavi s placebom, pravi homeopat in zdravnik tradicionalne kitajske medicine Randall Neustaedter. V tem članku navaja, da antibiotiki po izsledkih študij neredko odpovedo in da bi moralo predpisovanje antibiotikov za vnetja ušes s tem, ko so na voljo tovrstna zdravljenja, postati stvar preteklosti.

O vnetju ušes z vidika starševskih ukrepov piše tudi članek Antibiotics and Aware Parent - Antibiotiki in zavedanje staršev. Nekatere primerjalne statistike (ne)uporabe antibiotikov vsebuje povzetek poročila o zdravljenju akutnega vnetja ušes. Zdravnica Mary Ann Block natančno predstavi zdravljenje vnetja ušes in dihal brez antibiotikov v knjigi No more amoxicilline – Nič več amoksicilina.

Britanska dvojna slepa študija iz leta 2005, objavljena v medicinski reviji Lancet, navaja, da antibiotiki pri večini otrok niso potrebni za zdravljenje akutnega vnetja očesne veznice (konjunktivitisa). Povzetek je objavljen tudi tukaj. »Zdravstveno-ekonomski argumenti proti predpisovanju antibiotikov so v primeru konjunktivitisa prepričljivi. Starše bi se moralo spodbujati, da čistijo otrokove oči,« sklenejo avtorji in dodajo, da je zdravniška pomoč na mestu, če pride do neobičajnih simptomov ali če simptomi vztrajajo več kot teden dni.

Vir prekomerne uporabe pacient ali zdravnik?

Zdravniki problem prekomerne uporabe antibiotikov priznavajo, a ga včasih skušajo pojasniti kot zahtevo oz. pritisk pacienta (npr. staršev), naj predpišejo zdravilo. Medicinski viri, ki analizirajo razmere v praksi, temu ne pritrjujejo. Perujska študija iz leta 2011 odgovornost pripiše zdravnikom: »Intervencije, da bi izboljšali načine uporabe antibiotikov, bi se morale usmerjati na zdravnike, kajti zdravniški recept je najobičajnejši razlog za uporabo antibiotika«. Kitajska študija iz leta 2009 ugotavlja, da lahko pacient, ki razpolaga z znanjem o ustrezni rabi antibiotikov, vpliva na zmanjšanje njihove uporabe ter da to znanje poveča zdravnikovo previdnost in pozornost glede stranskih učinkov, poslabša pa kakovost odnosa zdravnik-pacient. Njeni rezultati kažejo, da zloraba antibiotikov ne prihaja s strani pacienta, »temveč je v največji meri pojav, ki ga poganja ponudbena stran«.

V knjigi Beyond Antibiotic: 50 (or so) Ways to Boost Immunity and Avoid Antibiotics (Na drugi strani antibiotikov: (okoli) 50 načinov, kako okrepiti imunost in se izogniti antibiotikom) zdravniki Schmidt, Smith in Sehnert predlagajo pacientom, da zdravnikom zastavijo ta vprašanja, ko jim ti predpišejo antibiotike:

Če zdravnik ni pripravljen posvetiti svoje pozornosti tem vprašanjem, ima pacient pravico do drugega mnenja; »veliko zdravnikov obstaja, ki bodo kot partnerji pripravljeni skupaj z vami raziskati te dileme«, navajajo omenjeni avtorji. In še: »Antibiotiki so v določenih situacijah, kjer je zaradi okužbe ogroženo življenje ali kjer pride do resnih zapletov, morda absolutno nujni. Srečo imamo, da imamo antibiotike, ki jih lahko ustrezno uporabimo v nujnih situacijah, toda uporabiti bi jih morali skupaj z ukrepi za okrepitev imunskega sistema, okrnjeno črevesno floro pa bi bilo treba vedno nadomestiti. Najpomembneje pa je, da bi se morali nato posvetiti odkritju vzroka okužbe, šele tako bi se začelo resnično zdravljenje.«