Pogosta vprašanja

Kakšni so vrednote in svetovni nazor gibanja?

Spodbujamo kritični premislek in primerjavo med različnimi zdravstvenimi pristopi z namenom njihovega razumevanja in uporabe za lastno zdravje. O medicinskih posegih in pristopih k zdravljenju naj odgovorno in informirano ter v zaupnem odnosu s strokovnjaki odloča vsak sam, za otroke pa njihovi starši.

Koliko članstva ima gibanje?

Foto: Shutterstock

Gibanje ne vabi k članstvu. Ljudje lahko javno ali zasebno izrazijo podporo in po svojih željah in zmožnostih sodelujejo pri aktivnostih gibanja.

Imajo podporni člani značilen način prehranjevanja, zdravljenja?

Vsak se odloča za tisti način prehrane in pristope k zdravljenju, ki mu osebno najbolj ustrezajo. V praksi so to zelo različne osebne odločitve.

Ali gibanje nasprotuje »uradni« medicini?

V medicinskih virih in znanstvenih bazah je shranjeno pomembno znanje, na katerem temeljijo sodobne medicinske prakse, pa tudi vrhunsko znanje o drugih medicinskih dosežkih, teorijah, preverjenih metodah preventive in zdravljenja, ki jih danes ne uporabljamo množično, saj morda niso dovolj donosne. Skozi zgodovino različni medicinski pristopi sobivajo z večjo ali manjšo mero sožitja in strpnosti. Vsak človek ima pravico do informacij in do izbire takega zdravljenja, ki mu ne povzroča škode na zdravju, kakršnega sprejema in potrebuje.

Zakaj v Sloveniji potrebujemo tako gibanje?

Potrebujemo ga ljudje, ki smo utrpeli posledice zaradi načina življenja in medicinskih posegov, ali so se s tem soočili naši najbližji. Povezujemo se in iščemo drugačne poti.

Vsebuje knjiga Iluzije o cepivih kakšno sporočilo zdravnikom?

Knjiga je namenjena staršem. Sporoča kvečjemu nasprotno: da zdravniki vedo več, kot starši včasih menijo, da vedo, in da tovrstnih informacij s starši morda (še) niso pripravljeni deliti. Namen knjige je povedati drugo plat zgodbe o cepivih, spodbuditi razpravo in kritično razmišljanje.

Kaj pomeni »nova imunološka teorija«, o kateri govori avtorica te knjige?

Današnja imunologija je v bistvu vakcinologija, veda o cepivih, ki preučuje, kako cepiva delujejo v telesu, pri čemer se omejuje na laboratorijske okoliščine. Temelji na umetni manipulaciji imunosti, kot pravi avtorica, in se ne ukvarja z naravno imunostjo, potenciali in zmožnostmi človeškega telesa, da bi na drugačnih temeljih ustvarilo pogoje za čim boljše delovanje imunskega sistema. Nova imunološka teorija pa se usmerja prav v raziskovanje naravne imunosti. Preboj bo težaven in odvisen od etičnih meril in finančnih zmožnosti delovanja mladih imunologov.

Kako komentirate, da je knjiga psevdo-znanost in da avtorica nima ustrezne izobrazbe?

To je priročnik za starše, ki utemeljeno izraža dvom v absolutno pravilnost medicinske doktrine cepljenja kot najboljšega možnega načina preprečevanja bolezni. Avtorica, za katero so v Sloveniji nekateri zmotno dejali, da ima doktorat iz filozofije (očitno niso bili seznanjeni, da je Phillosophy Doctor alias Ph.D. mednarodni naziv za doktorja znanosti), je torej doktorica imunoloških znanosti, ki je na univerzah Harvard in Stanford v ZDA opravila tudi dva podoktorska študija s tega področja. Knjiga vsebinsko temelji na raziskavah, ki so vsakomur javno dostopne v mednarodnih znanstvenih bazah.

Je bolj zaupanja vredna alternativna ali klasična medicina?

Foto: Shutterstock

Katera je pravzaprav katera? To je ključno vprašanje. Konvencionalna medicina je dokaj mlada, a visoko tehnološko razvita in včasih nepogrešljiva, toda to nujno ne pomeni, da ne more škodovati ali da bodo njene metode posamezniku prinesle ozdravitev, sijoče zdravje ali močan imunski sistem. Na drugi strani stare, »klasične« medicine kopičijo znanje tisočletij in imajo pomembne uspehe pri doseganju resničnega zdravja, toda tudi to ne pomeni, da lahko zdravnikom ali zdravilcem zaupamo kar tako, zato ker pripadajo neki vrsti medicine. Glejmo nanje kot na ljudi z znanjem, o katerem se želimo prepričati, s predanostjo poklicu, ki jo moramo začutiti, z bolj ali manj zaupanja vrednim odnosom, ki nas bo vodil pri izbiri.

Kako naj si privoščimo metode zdravljenja, ki so samoplačniške?

Prizadevati si moramo za pluralizacijo medicinskih praks in storitev, kakršna v mnogih državah Evropske unije že obstaja, v Sloveniji pa še ne. Če državljani ne bomo zahtevali, da tudi drugi pristopi postopoma dobijo ustrezno mesto in kritje iz zdravstvene blagajne, se to ne bo zgodilo.

Zakaj nekateri starši ne hranijo otrok tako, kot je priporočeno?

Mednarodne smernice prehranjevanja majhnih otrok niso zapovedi, so priporočila. Njihova slabost je, da se nenehno spreminjajo in da ne upoštevajo vpliva kulture, tradicije in osebnih vrednot. V mnogih okoljih po svetu otroke zdravo prehranjujejo tudi na mnoge druge načine. Poti do zdravja je vedno več. Podpiramo potrebo po izobraževanju staršev v smeri prehranjevanja otrok, vendar ne za ceno prisiljevanja in ekspertne avtoritarnosti.

Ali zavračate antibiotično zdravljenje?

Študije opozarjajo, da so nekatera zdravila otrokom pogosto predpisana neustrezno, posebej uporaba antibiotikov se neredko zlorabi. Toda ne bi bilo etično, da bi komurkoli svetovali ali odsvetovali uporabo katerihkoli zdravil. O tem se lahko starši odločajo zgolj sami ob posvetovanju z zdravniki, ki jim zaupajo. Skrbni starši bodo vedno ravnali v korist otroka in v skladu s svojim najboljšim znanjem, ki ga trenutno imajo. V naravi obstaja vrsta naravnih »antibiotikov« – snovi, ki močno okrepijo procese zdravljenja in so lahko tudi učinkovitejši od industrijskih antibiotikov, vendar jih je treba poznati in se o njih dobro poučiti.

Ali staršem priporočate, naj ne cepijo svojih otrok?

Gibanje Naravna imunost ne daje nasvetov niti priporočil v zvezi z zdravjem in zdravljenjem. Daje informacije, ki jih lahko uporabite ali zavržete. Cepljenje je medicinski poseg, o katerem vsakdo odgovorno odloča zase in za svoje otroke.

Ali v Sloveniji cepljenje res ni prostovoljno?

Cepljenje je pri nas mogoče opustiti zgolj iz medicinskih razlogov. Kadar zdravnik meni, da takih razlogov ni in da bi otrok že moral biti cepljen, lahko starše prijavi zdravstvenemu inšpektoratu. Sledijo pravni postopki in tveganje denarnih kazni.

Zakaj nekateri starši odklonijo cepljenje otrok?

Razlogov je veliko. Nekateri otroci so alergični na sestavine cepiv, imajo alergije in druge kronične bolezni, so imunsko šibki ali imunsko kompromitirani, morda so utrpeli resne stranske učinke po prejšnjih odmerkih cepiv ali pa obstaja sum, da je prišlo do takih posledic. Starši zato tehtajo, ali je pri njihovem otroku tveganje bolezni resnično večje od tveganj v povezavi s cepljenjem. Mogoče je, da so nekateri otroci določeno bolezen preboleli prej, preden bi lahko prejeli cepivo, s čimer so lahko pridobili vseživljenjsko imunost in cepiva ne potrebujejo. Nekateri starši ne želijo cepljenja zaradi etičnih ali verskih razlogov (cepiva npr. vsebujejo celice splavljenih človeških zarodkov, vegetarijanci pa lahko oporekajo tudi prisotnosti živalskih celic). Nekateri starši so sami zdravniki in zdravilci in v svojih pristopih podpirajo naravno krepitev imunskega sistema brez uporabe cepiv (česar ne agitirajo svojim pacientom, je pa verjetno, da to prakticirajo zasebno). Nekateri starši ne cepijo dojenčkov, ker so prepričani, da je njihov imunski sistem prešibek za vbrizgavanje tolikega števila cepiv, morda bodo počakali nekaj mesecev ali let. Nekateri starši otrok ne bodo cepili, ker so prepričani, da bo imunski sistem njihovega otroka deloval bolje brez vbrizgavanja cepiv.

Je necepljenje etično?

Vsak primer je treba presojati posamično in ne obsojati družin, o katerih ne vemo, kaj so doživele glede zdravja in bolezni. To velja tako za cepljenje kot necepljenje. Etičnih dilem je dolga vrsta, npr. kako lahko sprejemamo eno politiko cepljenja za vse, zakaj zdravniki praviloma ne prijavljajo stranskih učinkov cepiv, zakaj znanost ne razišče vzrokov za epidemije nevrološko obolelih otrok, zakaj ni raziskano, od kod so nekateri otroci dobili okvare imunskega sistema idr..

Kdo nosi odgovornost poškodb po cepljenju?

Kadar otrok utrpi stranske učinke – ne glede na to, ali so časovno ali vzročno povezani z vnosom cepiva – je pomembno, da jih zdravnik vpiše v zdravstveni karton in prijavi državnemu registru. Zdravnik, ki cepi, razen v primeru dokazane zdravniške napake, ne nosi odgovornosti za morebitne posledice, prav tako je odgovornosti država razbremenila proizvajalce. Država je po zakonu dolžna poškodovanim, trajno prizadetim ali umrlim po cepljenju izplačati odškodnino. Krivda države se v odškodninskih zahtevkih domneva vnaprej, če je cepljenje obvezno. Da odškodnine ne bi izplačala, bi morala država dokazati, da so obolenja posledica drugih vzrokov.