Prednosti prebolevanja otroških nalezljivih bolezni

Če se telo pravilno zdravi, bo po zaslugi otroških nalezljivih kmalu prosto uskladiščenih toksinov in zdravje bo postalo trdnejše, poudarjajo holistični medicinski pristopi. (Foto: Shutterstock)

Nekateri otroci otroške bolezni prebolijo zlahka, drugi teže, pri tretjih pa lahko pride tudi do resnih zapletov. Tveganje zapletov je povezano z dotedanjim delovanjem imunskega sistema otroka, ki ga lahko ustrezno ocenjujejo le starši in otrokovi zdravniki, včasih pa se bolezen lahko zaplete tudi zaradi neustrezne diagnoze, neustreznega posredovanja z zdravili ali medicinskimi posegi, ko je imunski sistem že preobremenjen z boleznijo (rutinsko ustavljanje naraščanja telesne temperature je lahko problematično; več tukaj. ) Tveganje zapletov je lahko povezano tudi s predsodki, previdnostjo, izkušnjami in natančnostjo informacij, ki jih imajo starši o teh boleznih.

Ko tehtamo tveganja, ki jih prinaša bolezen, si poskušajmo odgovoriti na naslednja vprašanja:

Po drugi strani ima naravno prebolevanje nalezljivih bolezni prednosti za izboljšano zdravje v prihodnosti. Določene bolezni, predvsem otroške virusne bolezni, otroku prinašajo vseživljenjsko naravno imunost, kar je posebej pomembno pri ženskah, ki tako varujejo svoje potomce v najbolj ranljivem obdobju življenja. A to še ni vse. Študije ugotavljajo, da ima prebolevanje bolezni v otroštvu pomembno vlogo pri zdravju v odrasli dobi. Neprebolevanje nekaterih bolezni v otroštvu povečuje tveganje za razvoj kroničnih obolenj v odraslosti in starosti. Ko se je sredi 20. stoletja v razvitih državah začela bitka z uporabo množičnih cepilnih kampanj in ko so nastajali načrti za izkoreninjanje določenih bolezni, informacije znanstvenikom še niso bile dostopne v takem obsegu kot danes. Morda bi bila javnozdravstvena politika drugačna, če bi otroške nalezljive bolezni videli tudi v tej luči, posebej ob upoštevanju modernih epidemij kroničnih obolenj.

Ošpice in mumps

Članek Prednosti prebolevanja ošpic navaja, da je tveganje vrste kroničnih obolenj odraslih povezano s tem, ali so kot otroci preboleli ošpice. Gre za bolezni okostja in vezivnega tkiva, določene kožne bolezni, tumorje in avtoimunska obolenja, kot je pokazala študija iz leta 1985 Measles virus infection without rash in childhood is related to disease in adult life. Podobno korelacijo pokaže študija Measles infection and Parkinson's disease v povezavi s Parkinsonovo boleznijo. Leta 1969 so na Pediatrični kliniki baselske univerze uporabljali izzvano okužbo z virusom ošpic za uspešno zdravljenje obolenja ledvic (nefrotskega sindroma), piše Scheibnerjeva.

Študije (npr. Soothill 1996 in Shaheen et al 1996) kažejo, da so ošpice varovalni dejavnik za pojav atopičnega dermatitis v otroštvu in odraslosti. Pomemben dejavnik je pojav ošpičnega izpuščaja, navaja študija Gern et al iz leta 2000.

Članek Arguments against rutine mumps immunization izpostavi poročanje Kessleringa o povezavi med multiplo sklerozo in prebolevanjem otroških nalezljivih bolezni, pri čemer poudarja, kako pomembno je, »da jih prebolimo v pravi starosti«. Po Kessleringu študije sistematično dokazujejo povezanost med multiplo sklerozo in podatki o pacientih, ki so preboleli otroške bolezni, kot so ošpice, mumps in rdečke, relativno pozno ali sploh ne. Alvord in kolegi so leta 1987 v študiji The multiple causes of multiple sclerosis: the importance of age of infections in childhood pokazali, da je relativno tveganje za razvoj multiple skleroze štirikrat večji pri posameznikih, ki so mumps prebolevali v starosti 9-13 let v primerjavi s starostnim obdobjem 1-5 let.

Zgodnja študija dr. Raymonda Westa Epidemiologic study of malignancies of the ovaries je leta 1966 ugotovila, da imajo ženske, ki so v otroštvu prebolele mumps, statistično značilno nižje tveganje za razvoj rakavega obolenja jajčnikov v odraslosti. Njegove ugotovitve je leta 1977 potrdila kontrolirana študija 300 žensk z rakom jajčnikov (in dveh kontrolnih skupin); v njej Newhouse in kolegi kot enega ključnih dejavnikov obolevanja za rakom navajajo značilno manjšo pojavnost mumpsa, ošpic in rdečk v otroštvu. Te predpostavke so leta 2010 ponovno raziskali in postavili v sodobnejši kontekst Cramer in kolegi v študiji Mumps and ovarian cancer: modern interpretation of an historic association ter opisali verjetni imunski mehanizem, ki vpliva na pozitivne učinke za zdravje jajčnikov v povezavi s prebolevanjem mumpsa.

Članek Arguments against rutine mumps immunization navaja podobne ugotovitve Schmidta, ki je že leta 1910 opazil, da so se v primerjavi s splošno populacijo nalezljive bolezni v življenju rakavih bolnikov pojavljale zelo redko. V medicinski literaturi je vrsta podobnih ugotovitev: naravne okužbe, ki jih izkusimo prek otroških nalezljivih bolezni, delujejo kot varovalni dejavnik proti malignim boleznim, med drugim tudi proti otroški levkemiji.

Mehanizem izločanja toksinov

Prebolevanje akutnih bolezni v otroštvu, predvsem bolezni, ki jih spremlja vročina, lahko bistveno izboljša zdravje in kakovost življenja, saj pomembno znižuje tveganje za pojav najresnejših kroničnih obolenj v odraslosti. (Foto: Shutterstock)

Holistični medicinski pristopi vsi dokaj enotno in drugače od konvencionalne medicine razumejo in razlagajo vzroke, zakaj pride do otroških nalezljivih bolezni in zakaj te bolezni niso nujno slabe. Zaradi vplivov okolja, v katerega se rodimo, prinesemo na svet toksične snovi. Te so uskladiščene v telesu in ovirajo optimalno zdravje. Naloga imunskega sistema je med drugim, da jih zgodaj v otroštvu izloči. Ne seveda prezgodaj, saj bi v prvem letu, ko je otrok najbolj ranljiv, kroženje toksinov po krvnem obtoku in njihovo intenzivno izločanje skozi telesne filtre in kožo (kar vidimo kot izpuščaje in druge simptome) lahko resno ogrozilo vitalne telesne funkcije dojenčka. Zato je narava ustvarila mehanizme varovanja – prenos protiteles prek placente in materinega mleka (ki pa zaradi množičnega cepljenja mater deluje le še v omejenem obsegu).

Otroške nalezljive bolezni je torej mogoče razumeti kot naravni mehanizem izločanja uskladiščenih toksinov, mikroorganizmi, prisotni pri prebolevanju, pa so tisti, ki te procese aktivirajo. Zapleti ne nastanejo zaradi samih virusov ali bakterij, pač pa zaradi sproščanja obilice toksičnih snovi, ki jih tak proces povzroči. Kadar je otrok šibek oz. ima kompromitiran imunski sistem, slabo prehrano in pomanjkanje nujnih hranilnih snovi, kadar prejema zdravila, ki lahko proces manipulirajo oz. ovirajo, imunski sistem toksinov ne more uspešno izločati, zaradi česar pride do zapletov. Če se telo pravilno zdravi, bo otrok kmalu prost fetalnih in drugih toksinov, njegovo zdravje pa bo postalo trdnejše, zagotavljajo holistični medicinski pristopi.

Nič čudnega, da starši večkrat opazijo, da so otroci, ko prebolijo določeno otroško bolezen in po njej res dobro okrevajo, bistveno bolj zdravi kot prej. Mogoče pa je seveda tudi obratno – otrok s kompromitiranim imunskim sistemom se lahko ob taki bolezni izjemno izčrpa, zapleti ga lahko resno prizadenejo ali celo ogrozijo njegovo življenje. Kakšen bo razplet pri posameznem otroku, ni stvar naključja, ampak vrste razmeroma dobro znanih vplivov.

Če razumemo vlogo otroških nalezljivih bolezni, laže razumemo ugotovitve študij, da prebolevanje otroških bolezni v pravi starosti izboljša zdravje v odraslosti in varuje pred kroničnimi obolenji, kot so nevrološke bolezni in rak – skladišča toksinov, ki jih nismo nikdar izločili, gotovo ne morejo prispevati k trdnemu zdravju odraslega človeka.

Kot poudarja članek Arguments against rutine mumps immunization, je očitno, da prakse cepljenja teh pozitivnih učinkov ne morejo ustrezno nadomestiti: »Dokazano je, da je imunski odziv npr. po cepljenju proti mumpsu kvantitativno in kvalitativno inferioren tistemu, ki ga vidimo pri naravni bolezni. … Obolenja, povezana z deficitarnim imunskim sistemom, pomanjkanje odpornosti, avtoimunske bolezni in alergije sodobnega časa zato sprožajo vprašanje, ali niso šli napori za preprečevanje vseh nalezljivih bolezni predaleč.« Članek še piše, da »moramo zaradi prevelikega obsega intervencij v naravna razmerja med človekom in virusi pričakovati nadaljnje 'velike katastrofe', kot je AIDS«.

Varovalni učinek vročine

Otroške nalezljive bolezni večinoma potekajo z vročino, ki jo holistični pediater dr. Lawrence Palevsky razloži kot pomemben fiziološki mehanizem, prek katerega telo poskrbi za izgorevanje in odstranjevanje odpadnih in strupenih snovi.

Študija Williamsa in drugih iz leta 2004 potrjuje, da je pogostejše pojavljanje vročine v prvem letu življenja povezano z značilno manjšim tveganjem alergijskih obolenj. Švicarska študija (Albonico et al 1998) Febrile infectious childhood diseases in the history of cancer patients and matched controls je povezala pogostost vročine v otroštvu s pojavnostjo rakavih obolenj pri odraslih. Švicarska študija iz leta 1998 (Mutius) ugotavlja, da okužbe zgornjih dihal v prvih dveh letih življenja značilno znižujejo tveganje alergijskih dihalnih obolenj kasneje v življenju, npr. bronhialne astme. Mehiška študija (Vargas 2005) Ecological association between scarlet fever and asthma kaže, da tudi prebolevanje škrlatinke znižuje tveganje za astmo. Suzanne Humphries piše, da je prebolevanje oslovskega kašlja brez uporabe antibiotikov in steroidov (ki lahko kronično poškodujejo pljuča) pri mnogih otrocih ugodno vplivalo na astmo; ta je po prebolelem oslovskem kašlju izginila.Podobna poročila o okrevanju obolelih s hudimi kroničnimi boleznimi v medicinski literaturi obstajajo v povezavi z vrsto akutnih bakterijskih in virusnih obolenj.

Iz tega je mogoče sklepati, da človekov imunski sistem v normalnih razmerah potrebuje občasne akutne bolezni z vročino, da bi dosegel zadovoljivo imuno-kompetentnost.