Dojenje in imunski sistem

Imunske lastnosti materinega mleka je znanstvena literatura preučevala in popisala šele v minulih nekaj desetletjih. Danes lahko znanstveno utemeljimo, zakaj je materino mleko, ki mu pravimo tudi »bela kri«, živa telesna tekočina, ki poleg hranilnih snovi vsebuje vrsto najpomembnejših encimov, mikroorganizmov in protiteles. Z vidika rasti, razvoja, zdravja in delovanja ključnih telesnih funkcij, še posebej imunskega sistema, se z njim ne more primerjati noben nadomestek, ki si ga je kdajkoli izmislil človek.

Pred rojstvom in prve dni po porodu

Materino mleko je »bela kri«, živa telesna tekočina, polna hranilnih snovi, encimov, mikroorganizmov in protiteles. Z vidika rasti, razvoja, zdravja in imunskega sistema se z njim ne more primerjati noben nadomestek, ki si ga je kdajkoli izmislil človek. (Foto: Shutterstock)

Dojke začno imunske snov in hranila za dojenčka tvoriti že v drugi polovici materine nosečnosti. Ob rojstvu je zanj tako naj voljo dragocena prozorna tekočina – pravimo ji mlezivo ali kolostrum. Tvori se v majhni, a natanko ustrezni količini, da zadovolji prve prehranske potrebe novorojenčka. Mlezivo je tudi prvo in edino naravno cepivo. Je nadaljevanje zelo pomembne oblike imunizacije, ki jo je otrok prejemal prek posteljice v maternici. Članek Breastfeeding – missing the bigger picture izpostavi, da bi morali na dojenje v tem zgodnjem obdobju gledati tudi kot na prvo transplantacijo izvornih celic, ki se lahko kasneje v življenju razvijejo skorajda v karkoli in prevzamejo telesne funkcije v procesih zdravljenja, ki jih otrok najbolj potrebuje. Otrok izvorne celice prek materinega mleka prejema še vso dobo dojenja.

Mleziva ni mogoče narediti umetno. Vsebuje prek 60 snovi, od katerih jih 30 najdemo le v človeškem mleku, torej je specifično za našo vrsto. Poleg tega protitelesa v mlezivu (in kasneje v zrelem mleku) niso vnaprej določena, ampak specifična glede na konkretno materino življenjsko okolje. Materino telo zaznava, katera tveganja okužb so v večji meri prisotna v okolju, v katerega se je otrok rodil, in za ta namen tvori natanko določena protitelesa.

Dojenčka pred virusi in okužbami v materinem mlezivu in mleku varujejo imunoglobulini. Glavni imunoglobulin v materinem mleku je IgA (v maternici otrok prek posteljice prejema protitelesa IgG). Glavna naloga mleziva je, da »prepleska« stene novorojenčkovih prebavil in sluznic, s čimer jih ščiti pred patogenimi snovmi. Izjemen pomen zdrave črevesne flore v prvem letu življenja za dojenčkov imunski sistem je raziskala švedska študija iz leta 2002. O pomenu mleziva podrobneje piše članek na spletni strani La Leche League Slovenija, zveze za dojenje, Moč prvih kapljic mleziva.

Mlezivo je samostojno prisotno prve dni po porodu, dokler v večji količini ne navre »belo mleko«. Kot navaja članek O dojenju in imunski zaščiti dojenega otroka, se mlezivo in prvo mleko v 4-6 tednih dojenja spremenita v zrelo materino mleko. Koncentracija protiteles v mleku tedaj ni več tako velika, toda tako dojenček kot malček vso dobo dojenja od matere prejema pomoč njenega imunskega sistema. S pomočjo materinega mleka prične dojenček postopoma izdelovati lastna protitelesa, ob spremstvu protiteles prek posteljice v maternici, iz mleziva in nato prek materinega mleka.

Programirana dostava protiteles po naročilu

Morda je bilo še najbolj presenetljivo odkritje, povezano z vplivom dojenja na imunski sistem otroka, da zmorejo dojke proizvesti posebno vrsto protiteles kot odgovor na novo nevarnost iz okolja, tudi če potrebni specifični imunoglobulin pred tem ni bil prisoten v materini krvi. Ko je otrok ogrožen, pride do niza reakcij, ki ga sproži njegovo sesanje na dojki. Gre za sistem "specializiranega programiranja" doječe matere, ki proizvaja protitelesa po naročilu, torej natanko za tiste mikrobe, ki ogrožajo otrokovo zdravje. Otrok "izda naročilo", mati "sprogramira" celice in nato ustrezna protitelesa "dostavi" prek materinega mleka.

Odkritje aktivne dinamične vloge, ki jo ima dojenje za zaščito pred boleznimi, dobro pojasni, kako lahko otroci, v času, ko so dojeni, preživijo tudi v okuženem okolju. To prednost dojenja, ki je na žalost bolj očitna tedaj, ko dojenja ni, moderni svet čedalje bolj ceni. Posebej jo ceni od tedaj, ko se je umetno mleko za dojenčke razširilo v manj razvite dežele, piše že omenjeni članek o imunski zaščiti dojenega otroka.

V preglednem članku Spoznanja o zaščitni funkciji materinega mleka pediater dr. Borut Bratanič osvetljuje »pomen, ki ga ima za dojenega otroka žensko mleko, ne samo kot prehrana, temveč tudi kot skozi tisočletja natančno usklajena zgodnja obramba pred mikrobi okolja, v katerem živimo«. Opiše vrsto zaščitnih molekul in snovi, ki sodelujejo kot podpora imunskega sistema dojenega otroka: poleg sekretornih imunoglobulinov A še glikoprotein laktoferin, multimerični alfa laktoglobulin, ki v eni od oblik vpliva na rakave celice, lizocim, citokini, transforming growth factor beta, interlevkini, tumor necrosis factor alfa, defenzini, razni hormoni, npr. leptin, maščobne kisline idr.» Žensko mleko vsebuje veliko število sestavin, ki pomagajo pri zaščiti dojenega otroka pred okužbami. To so mnoge kompleksne molekule, ki delujejo po zapletenih bioloških in biokemični mehanizmih,« poudarja Bratanič.

Tudi dojen otrok lahko zboli

Novorojenček se iz praviloma sterilnega okolja maternice znajde v okolju, polnem mikrobov. Zmotno je prepričanje, da je materino mleko sterilno, saj je polno življenja in mikroorganizmov, ki so dejansko otrokov zgodnji imunski sistem.

Materino mleko onesposablja nevarne mikroorganizme, varuje pred pnevmokoknimi in meningokoknimi obolenji in drugimi bakterijskimi okužbami, regulira zaščitne poti imunskega sistema, usmerja celoten imunski sistem otroka in aktivira spominske T celice, pozitivno vpliva na razvoj pljuč in drugih organov ter telesnih sistemov, je varovalni dejavnik pred debelostjo, celiakijo in obolenji prebavil, zmanjšuje pojavnost astme, alergij, diabetesa, raka, …

Njegov ključni vpliv je ustvarjanje zdrave črevesne flore, ki je temelj pravilnega delovanja imunskega sistema, dobre sinteze mikro-hranil in njihovega vsrkavanja. Črevesna flora otroka, hranjenega z mlečnimi nadomestki je popolnoma drugačna in predstavlja tveganje za njegovo zdravje.

To seveda ne pomeni, da lahko napovedujemo, koliko bo posamezen dojen ali nedojen otrok zboleval oz. kako trdno bo njegovo zdravje. Otroci so različni, dojenje pa ni popolna zaščita pred boleznimi. Tudi dojeni otroci lahko zbolevajo in tudi umetno hranjeni otroci so lahko zdravi. Odpornost organizma je odvisna od številnih dejavnikov, tako tistih v otrokovem telesu kot v njegovem okolju.

Dejavniki, ki prav tako vplivajo na obolevnost otroka, so lahko genetski, povezani z raso, spolom, izpostavljenostjo agensom iz okolja, kot so škodljive kemikalije, higienske razmere, stres, prisotnost kroničnih bolezni, vpliv medicinskih posegov in zdravil, zgodnja vključenost v varstvene ustanove oz. manj znana okolja zunaj otrokovega doma in drugo.

Vplivi dojenja na cepljenje

Ključna naloga dojenja je ustvarjanje zdrave črevesne flore, ki je temelj pravilnega delovanja imunskega sistema, dobre sinteze mikro-hranil in njihovega učinkovitega vsrkavanja. (Foto: Shutterstock)

Strokovna spletna stran Kellymom v članku Do mom’s vaccines protect her breastfed baby? pojasnjuje, kako deluje zaščita pred boleznimi v prvem letu otrokovega življenja, če je mati določene bolezni sama prebolela. Na primeru noric razloži, da otrok matere, ki je norice v otroštvu prebolela, v maternici prejme njena protitelesa, ki pa postopoma izzvenijo, običajno po 6-8 mesecih, vendar pa lahko drugi imunski dejavniki v materinem mleku otroku kljub temu zagotavljajo določeno zaščito. Dr. Jack Newman, priznani mednarodni strokovnjak za dojenje, v članku How Breast Milk Protects Newborns pojasni, da »proste maščobne kisline, prisotne v materinem mleku, zmorejo poškodovati membrane virusov, kakršen je virus noric«. Za sekretorne imunologlobuline A v materinem mleku so v poskusih v nadzorovanem okolju dokazali, da so aktivni proti virusu noric in da lahko pripomorejo k lažjim oblikam te bolezni, še piše Kellymom.

Znanstveniki že dolgo poznajo moč materinega mleka na določene viruse. Študija o otroški paralizi iz leta 1963 Trial of type 1 oral poliomyelitisvaccine (Sabin) in Nigerian children na primeru 238 polno (ali ob gosti hrani) dojenih otrok, mlajših od dveh let, pokaže, da vse do šestih mesecev pred otroško paralizo otroke zavarujejo protitelesa v materinem mleku. Nato do starosti tri do štiri leta vsi otroci pridobijo naravno imunost prek srečanja z virusom (v veliki večini primerov okužbo prebolijo brez simptomov in nenevarnosti za zdravje; bolezen ima namreč ime po redkem zapletu – več tukaj ). Študija ni uspela dokazati, da bi imela cepljenja skupina otrok kakšne imunološke prednosti glede potencialne okužbe z virusom otroške paralize, pokazala pa je na problem neučinkovitosti cepiva, saj je materino mleko tudi pri cepljenih dojenčkih v veliki meri nevtraliziralo delovanje cepilnega virusa otroške paralize.

Pojav, ko materina protitelesa pri otroku onesposobijo cepivo, je opisan npr. tudi pri virusu ošpic. Študija Persistence of maternal antibody in infants beyond 12 months: Mechanism of measles vaccine failure je leta 1977 ugotovila, da je imel pomemben delež od 34 testiranih enoletnih otrok materina protitelesa na virus ošpic, zato je cepivo odpovedalo.

Tovrstna spoznanja včasih vodijo v prav neobičajna priporočila s strani stroke, npr. da bi se morale doječe matere po cepljenju z določenimi cepivi vzdržati uživanja nekatere hrane (nekoč je to npr. veljalo za kislo hrano, morda v povezavi z vitaminom C, ki je imela prek materinega mleka očitno vpliv na delovanje cepiva). Leta 2010 je ameriška študija Inhibitory effect of breast milk on infectivity of live oral rotavirus vaccines podala etično sporen predlog, da bi pri cepljenju proti rotavirusu materam (v manj razvitih okoljih) morda svetovali začasno prekinitev dojenja, zato da bi cepivo bolje delovalo. To je izzvalo burne odzive v stroki in javnosti. V komentarju na Gaia Health so opozorili, da bi šlo pri tem za povzročitev tveganih sprememb črevesne flore dojenčkov in za onesposobljenje njihovega imunskega sistema. Natural news pa je ocenil, da ta neprimerna ideja izvira iz zmotnega prepričanja, da so zdravila in cepiva enakovredna ali celo večvredna od najboljše naravne prehrane, materinega mleka, ki ima kritično vlogo pri upravljanju dojenčkovega imunskega sistema.

Nekaj povezav za raziskovanje
Vloga dojenja pri razvoju imunskega sistema otroka:
http://jn.nutrition.org/content/138/9/1782S.full
Imunološka pomembnost materinega mleka:
http://www.eatsonfeets.com/docs/The_Immunolofic_Significance_of_Breastmilk.pdf
Prenos imunosti na dojenčka prek dojenja:
http://www.sciencedaily.com/releases/2008/10/081026101713.htm
Dojenje, imunski odziv in dolgoročno zdravje:
http://www.jaoa.org/content/106/4/203.full
Dojenje uravnava imunski odgovor:
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22103307
Dojenje, pasivna in dolgotrajna aktivna imunost:
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/9892025
Izvorne celice v materinem mleku:
http://www.beyondconformity.org.nz/_blog/Hilary's_Desk/post/Breastmilk_stem_cells/