O cepivih

O cepivih - povzetek |  Zgodovina nalezljivih bolezni |  Čredna imunost |  Varnost cepiv |  Sestavine cepiv  |  Stranski učinki cepiv

Varnost cepiv

Zdravniki ponavljajo, da je cepljenje »varno in učinkovito«, toda varno z vidika posameznika ne pomeni nujno isto kot »varno« z vidika uradne medicine. Medicinska definicija varnosti je odraz prepričanja, da so kumulativne prednosti cepljenja za celotno populacijo, ne glede na vpliv cepiva na posameznika, večje, kot če cepljenja ne bi izvajali.

Cepljenje kot nevarna dejavnost

Britanski zdravnik prof. dr. Keith Scott-Mumby poudarja, da cepiva niso varna, razen če definicijo varnega »poljubno raztegnemo, da bo zajela tudi smrti, številna obolenja in hude poškodbe možganov«.

Enako stališče do (ne)varnosti cepiv zavzamejo sodišča, koobravnavajo posledice cepljenja. Vrhovno sodišče Republike Slovenije: »Nobeno cepivo ni povsem varno in popolnoma učinkovito…. Cepljenje je … dejavnost, pri kateri kljub še tako veliki skrbnosti vedno ni mogoče preprečiti nastanka škode (poslabšanja zdravja) in pomeni povečano nevarnost nastanka škode.« Sodišče izrecno navede, da gre za »nevarno dejavnost«.

Starši se zdrznejo, ko ugotovijo, da ima medicinska drug pomen, kot ga pričakujejo. Zdravnik, ki reče, da je cepivo »varno«, ne trdi, da je neškodljivo ali da cepljen otrok ne bo utrpel poškodb na zdravju. (Foto: Shutterstock)

Medicinska definicija varnosti pomeni zgolj to, da prednosti cepiv z vidika celotne populacije pretehtajo tveganja vnosa cepiv v celotni populaciji. Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) v svojem kodeksu pojem »varno« opredeli kot »relativno odsotnost škodljivih učinkov na osebo, na katero posredno ali neposredno vpliva skrbno doziran izdelek, ob upoštevanju narave tega izdelka in trenutnega stanja prejemnika izdelka.« To lahko pomeni čisto vse za vsakogar, odvisno od interesov, v knjigi Just A Little Prick razlagata Peter in Hilary Butler.

Slovenski zdravnik Miloš Židanik, ki javno opozarja na nevarnosti cepljenja, je v razpravi v medicinski reviji ISIS izpostavil protislovno sklicevanje medicine na dejstvo, da je cepljenje varno … in da so tveganja, ki jih cepljenje prinaša, v primerjavi z morebitnimi posledicami bolezni bistveno manjša. Trditvi si nasprotujeta, pravi Židanik: »Ne razumem, kako lahko nekdo govori o dejstvu, da je nekaj varno, v naslednjem stavku pa prizna, da tveganja dejansko obstajajo.«

Varnost, igra statističnih izračunov

Pediater, ki reče, da je cepivo »varno«, torej ne trdi, da je cepivo neškodljivo ali da cepljen otrok ne bo utrpel kakršnihkoli poškodb na zdravju, tudi resnih ali trajnih. Zdravniki so iz strokovne literature in znanstvenih študij poučeni, da bodo cepiva določenemu odstotku popolnoma zdravih otrok (bolnih otrok se ne sme cepiti) zagotovo povzročila zdravstvene zaplete; nekateri otroci bodo tudi resno in trajno prizadeti ali bodo umrli. Ne vedo, kateri otroci bodo v neprivilegirani skupini. Zdravniki, ki cepljenje podpirajo, so prepričani, da je statistika na strani cepljenja in da bi več otrok umrlo zaradi bolezni, če cepiv ne bi uporabljali. Nasprotno nekateri zdravniki svarijo, da tveganja močno presegajo prednosti, da uradna statistika ni točna, saj se stranske učinke načrtno prikriva in posledic cepljenja ne razišče ter da cepljenje vodi v dolgotrajne kronične bolezni, ki nastajajo kot posledica vnosa mutiranih cepilnih virusov in drugih toksičnih sestavin v telo imunsko ranljivih otrok.

Znani ameriški pediater Robert S. Mendelsohn v knjigi Kako vzgojiti zdravega otroka njegovemu zdravniku navkljub piše, da so tveganja cepljenja za majhnega otroka neprimerno večja od tveganj prebolevanja otroških bolezni, še posebej blagih, kot sta rdečke in mumps. V 19. poglavju (prevedeno v slovenščino) Mendelsohn na primer piše: »Ne boste našli pediatra, ki bi jih omenjal, toda stranski učinki cepiva proti mumpsu so lahko kar resni. Pri nekaterih otrocih povzroča alergične reakcije, npr. izpuščaje, srbenje in nastanek modric. Lahko pa prizadene tudi centralni živčni sistem – učinki so vročinski krči, enostranska oglušelost kot posledica prizadetosti živca, ter encefalitis. Tveganje je minimalno, to je res, toda zakaj bi vaš otrok moral prenašati kateregakoli od njih, samo da se izogne neškodljivi bolezni v otroštvu in tvega, da dobi veliko resnejšo bolezen kot odrasel?«

John B. Classen, dr. med., MBA »Moji podatki kažejo, da so študije, ki podpirajo cepljenje, tako pomanjkljive, da je nemogoče zagovarjati koristnost imunizacije za posameznika ali za družbo nasploh. Na to vprašanje lahko odgovorijo le ustrezne študije, ki pa niso bile nikdar izvedene. Pomanjkljivost študij je, da se nikdar ni spremljalo dolgoročnih učinkov cepljenja, še manj kronične toksičnosti cepiv. Ameriško združenje za mikrobiologijo je podprlo moje raziskave in tako priznalo potrebo po ustreznih študijah.«

Staršem ni lahko, ko ugotovijo, da je vprašanje varnosti cepiv igra statističnih izračunov. Še posebej je težko, ki vidijo, da ni jasnih odgovorov na vprašanje, ali cepiva povzročijo manj ali več škode, kot bi jo v moderni razviti (z vidika prehrane in higiene razmeroma dobro urejeni) družbi povzročile bolezni, proti katerim so na voljo ta cepiva. Nihče več ne skriva, da so na prvem mestu cilji, za katere se namenja milijarde evrov – za prihodnje izkoreninjenje mikroorganizmov, ki lahko današnjim generacijam otrok prinese žal tudi številne kronične bolezni in druge zdravstvene posledice.

Uradna priznanja škode

Mednarodno poročilo Cepiva, pridobite celovite informacije, pod katero se je podpisalo prek 80 raziskovalcev, zdravnikov in zdravstvenih delavcev, ki so delovanje cepiv pozorno preučili (med njimi so pediatri, družinski zdravniki, možganski kirurgi, profesorji patologije, kemije, biologije, imunologije,…), opozarja, da bodo nekateri otroci v prvih urah/dnevih po cepljenju, nekateri pa šele tedne/mesece/leta po vnosu cepiva utrpeli katerega od pričakovanih stranskih učinkov – npr. bolečine, otekline, alergične reakcije, visoko vročino, vročinske krče oz. epileptične napade, notranje krvavitve, ekcem, artritis, astmo, otroški diabetes, raka, okvare ledvic in jeter, črevesne bolezni, vnetja možganov in druge nevrološke bolezni s posledičnimi učnimi težavami, smrt v zibelki.

Sporno je, da je množično cepljenje enotna politika za vse otroke: donošene in zdrave, nedonošene, mnogokrat imunsko šibke ali kronično bolne, slabše razvite, podpovprečno prehranjene, za otroke, katerih starši ali sorojenci so utrpeli posledice po cepljenju – in to kljub temu, da bi bili vsi ti ne povsem zdravi otroci takoj izločeni iz vseh varnostnih študij o cepivih. (Foto: Shutterstock)
Ameriški Inštitut za medicino je analiziral več kot tisoč študij in v poročilu Škodljivi stranski učinki cepiv: dokazi in vzročnost objavil, da lahko cepiva iz obveznega programa cepljenja otrok dokazano povzročijo 14 nevarnih zdravstvenih posledic, vključno z epileptičnimi napadi, vnetjem možganov in izgubo zavesti. Za prek sto preostalih primerov so bili preučevani dokazi nezadostni in ne vemo, kaj so cepiva sprožila in kaj ne. Inštitut je svetovni javnosti s tem priznal, da cepiva ne povzročajo le blagih stranskih učinkov. Leta 2011 so preiskovali osem cepiv: proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), noricam, gripi, hepatitisu A, hepatitisu B, humanemu papiloma virusu (HPV), davici, tetanusu in aceličnemu cepivu oslovskega kašlja (DTaP) in menigokoknemu meningitisu. Cepivo proti noricam je preiskava povezala s povzročitvijo okužbe s cepilnim virusom noric brez drugih zapletov, nato pa tudi z okužbo s cepilnim virusom noric, ki se pri imunsko oslabljenih osebah lahko zaplete z resnimi vnetji, kot so pljučnica, encefalitis (vnetje možganov), meningitis (vnetje možganskih ovojnic in hrbtenjače) in hepatitis (vnetje jeter). Cepivo OMR so povezali s povzročitvijo encefalitisa (vnetja možganov) ob prisotnosti protiteles na cepilni virus ošpic. To cepivo lahko povzroči tudi vročinske krče (napade). Šest cepiv – OMR in cepiva proti noricam, gripi, hepatitisu B, meningokoknemu meningitisu in vsa cepiva s tetanusnim toksoidom – so dokazano povezali s povzročitvijo nenadne (tudi smrtne) alergijske reakcije, anafilaktičnim šokom. Cepivo HPV (za mlada dekleta) so povezali s povzročitvijo anafilaktičnega šoka pri osebah z občutljivostjo na glivice. Vbrizganje kateregakoli cepiva lahko dokazano povzroči nenadno izgubo zavesti in simptome vnetja v ramenu (deltoidnibursitis), je še sporočil inštitut.

Znanstvene študije

Trditev, da so cepiva varna, demantira vrsta medicinskih študij, katerih rezultate so objavile medicinske revije in ki so dostopni v medicinskih znanstvenih bazah, kot je PubMed. Študije dokazujejo, da medicina resne zdravstvene posledice cepiv na otroke dobro pozna in jih raziskuje, ne zna pa jih predvideti in preprečiti.

Medicinska revija Acta Pediatrica je objavila študijo o povezanosti krvne bolezni in cepiva OMR (ošpice-mumps-rdečke). Študija v medicinski reviji Vaccine analizira posledice vnetja testisov pri dečkih, cepljenih proti mumpsu, druga študija pa vpliv cepiva proti rdečkam na juvenilni artritis. Strokovni članek o cepivih kot možnih sprožilcih avtoimunskih boleznih razpravlja o možnosti testiranja otrok, da bi odkrili tiste, pri katerih cepiva lahko sprožijo avtoimunska obolenja, kot sta revmatoidni artritis in otroški diabetes. V študiji, objavljeni v reviji Journal of Allergyand Clinical Immunology, je razkrito, da se je tveganje za astmo pri otrocih zmanjševalo, bolj kot se je cepljenje dojenčkov zamikalo v kasnejši čas.

Pregledni znanstveni članek z naslovom Post-cepilni encefalomielitis: pregled literature in ilustrativni primer kaže, da nevrologi poznajo resne stranske učinke cepiv, ki povzročajo vnetje možganov (encefalitis) in propadanje možganskih živcev (mielitis), zaradi česar lahko pride do trajnih okvar možganov. To obolenje študija poveže z vrsto cepiv: npr. proti steklini, davici-tetanusu-otroški paralizi, črnim kozam, ošpicam, mumpsu, rdečkam, japonskemu B encefalitisu, oslovskemu kašlju, gripi, hepatitisu B. Zdravniki vedo, da se lahko vnetje možganov (encefalitis) in posledični sindrom možganskih obolenj oz. okvar (encefalopatija), pojavi ure, dneve, tedne, mesece ali leta po vnosu cepiv, posledic pa ni mogoče predvideti. S tega vidika so problematične predvsem nevrološko nevarne snovi, npr. nevrotoksična aluminij in živo srebro v cepivih.

»Obsežna raziskava medicinskih študij, ki so v minulih sto letih preučevale cepljenje, razkriva vrsto dejstev, ki jih lahko strnemo v eno dejstvo, da so cepiva izjemno škodljive substance, ki vsebujejo izjemno strupene snovi za človeški organizem, kot so formaldehid, živo srebro, aluminij, izjemno sporni in reaktivni genski material tujih organizmov, ter so nepopravljivo okužena s stotinami znanih in neznanih nezaželenih človeških ali živalskih virusov in bakterij iz živalskih ali človeških celic, na katerih cepilne viruse gojijo in gensko modificirajo (mnogi od teh so rakotvorni)« - Viera Scheibner, Vaccination: 100 Years of Orthodox Research shows that Vaccines Represent a Medical Assault on the Immune System

Država za tveganja jamči korporacijam

Večina navodil o uporabi, ki jih cepivom priložijo farmacevtske družbe proizvajalke, navaja možno povezavo med uporabo cepiva in vnetjem možganov (encefalitisom) in/ali drugimi nevrološkimi obolenji. Noben proizvajalec cepiva ne zagotavlja, da so cepiva varna na način, da do resnih in trajnih posledic na zdravju ne bo prišlo. Če bi bila cepiva tako zelo varna, kot prepričujejo javnost, farmacevti ne bi zahtevali jamstva države, naj jih razreši odgovornosti za stranske učinke cepiv in naj sama odgovarja za škodo na zdravju ter za smrtne primere, ki jih bodo cepiva povzročila. V Sloveniji je tako jamstvo dano z Zakonom o nalezljivih boleznih, primerov, da bi država žrtvam cepljenja izplačala odškodnino, pa v Sloveniji (za razliko od tujine) skorajda ni.

Zdravnik Harold Buttram: »Dokler prek natančnih in zanesljivih varnostnih testov ne bo zagotovil o varnosti teh programov, bo vsakršno nadaljnje zavezovanje k obveznemu cepljenju otrok moralno in etično nevzdržno.« (Foto: Shutterstock)

Če so cepiva varna, zakaj so morale vlade ZDA, Velike Britanije in drugih držav v sodnih postopkih izplačati milijardne odškodnine zaradi posledic, ki so jih dokazano povzročila cepiva? Zakaj te vlade še vedno trdijo, da »so cepiva varna«? Dilemo zanimivo pojasni članek Vaccines Get New Scrutiny: »Cepiva so super-varna, toda morda ne vsa na enkrat ali ne za določene otroke«.

Dileme glede varnosti cepiv povečujejo še drugi logični nesmisli. Javnost se sprašuje, zakaj je treba cepiva, če so »že zdaj varna«, nenehno izboljševati, da postanejo »varnejša«. Konkretno, kako je mogoče reči, da sta cepivi DTP in DTaP obe varni in učinkoviti, toda »da je DTaP varnejši izmed njiju«, kot je 24. avgusta 2000 izjavil Bruce Gellin, izvršni direktor ameriške nacionalne mreže za informiranje o imunizaciji. Javnost se sprašuje, zakaj dotlej »varna« cepiva umaknejo iz uporabe, ker so povzročila škodo velikemu številu ljudi. Znano je, da je primerov zelo veliko, ko morajo oblasti že odobrena cepiva umakniti, ker se ob uporabi izkažejo za nevarna. Uradni seznami umaknjenih cepiv so skrbno umaknjeni tako javnosti kot raziskovalcem, saj jih je mogoče kupiti zgolj za zelo velike vsote denarja (poročilo na povezavi npr. stane vrtoglavih 3.500 dolarjev).

Tvegana politika enakega cepljenja za vse

Sporno z vidika varnosti je, da množično cepljenje velja kot enotna politika za vse otroke: za donošene in zdrave, za nedonošene, za imunsko šibkejše, za slabše razvite, podpovprečno prehranjene dojenčke, za otroke v družinah, kjer so že starši ali sorojenci utrpeli posledice po cepljenju, kronično bolni otroci pa so praviloma dodatno obremenjeni s pritiskom cepilne politike. Toda vse to ne velja za politiko izvajanja varnostnih študij. »Vsi udeleženci testiranj morajo biti zdravi. Na testiranjih cepiv ne boste našli dojenčkov, ki imajo kakšne dolgotrajnejše zdravstvene težave, družinsko zgodovino imunskih pomanjkljivosti, slabo napredujejo ali so slabega zdravja … Če pri testiranju cepiva ni sprejemljivo cepiti dojenčkov s kakršnimkoli zdravstvenim problemom, zakaj to postane sprejemljivo, ko cepivo dobi dovoljenje in se sme z njim cepiti nedonošenčke? Ali zakaj se sme cepiti novorojenčke mater, ki imajo natanko take zdravstvene težave, zaradi katerih bi jih izključili iz testne študije? Ali zakaj se sme cepiti dojenčke, ki so pravkar zapustili oddelek intenzivne nege?«, pišeta Peter in Hilary Butler v knjigi Just a Little Prick.

Cepitelji skozi desetletja praks množičnega cepljenja neredko javno priznajo, da cepiva niso varna. Veliko teh izjav je zbranih na portalu Whale. Glavni kirurg ZDA Leonard Scheele je leta 1955 na konvenciji ameriškega zdravniškega združenja dejal: »Za noben lot cepiva ni mogoče dokazati, da je varen, preden ga dobijo otroci.« Dr. James A. Shannon iz Nacionalnega zdravstvenega inštituta ZDA pa je izjavil: »Edino varno cepivo je cepivo, ki ni nikoli uporabljeno.« Jonas Salk, ki je izdelal slavno Salkovo cepivo proti otroški paralizi, je leta 1954 izrekel stavek, ki so ga mediji še velikokrat ponovili: »Ko okužite otroke s cepivom otroške paralize, dva do tri tedne ne spite dobro.«

Etično nevzdržno izvajanje študij

Harold Buttram, dr. med, eden dolgoletnih ostrih kritikov izvajanja varnostnih študij v zvezi s cepivi, je leta 2004 v pismu medicinski reviji British Medical Journal opozoril: »Za nobeno cepivo v uporabi nikoli niso bile narejene nikakršne varnostne študije, ki bi ustrezale merilom znanstvenega dokaza. Vse, kar imamo, so epidemiološke študije, ki so kazalci, ne pa dokazi sami po sebi.« Kot pravi Buttram, so varnostne študije omejene na kratka obdobja nekaj dni do nekaj tednov in dolgoročne (večmesečne in večletne) varnostne študije ne obstajajo, kar je »dovolj dobra podlaga za dvom, da se morda pojavljajo številne zapoznele in po svoji naravi neprepoznane reakcije na cepiva.« V svojem članku na strani Vaccination News dr. Buttram analizira vpliv cepiv na zdravje in razvoj otrok v 30. letih prejšnjega stoletja in danes in sklene: »Menim, da je že davno potekel čas za poglobljen razmislek in preusmeritev trenutnega programa cepljenja otrok. Dokler prek natančnih in zanesljivih varnostnih testov ne bo mogoče dobiti zagotovil o varnosti teh programov, bo vsakršno nadaljnje zavezovanje k obveznemu cepljenju otrok ostalo moralno in etično nevzdržno.«